Zivjo. Imam eno tezavico s katero se ukvarjam ze cel mesec. Decembra mi je potekla pogodba za 3 mesece in itak mi je niso podaljsali ker sem bila noseca. No konec decembra med prazniki pa je prislo do ss. Torej sem ostala brez sluzbe in brez otrocka. 😔😔. Cez en mesec lahko ponovno zanosim. Trenutno posiljam prosnje ampak se ni bilo nobenega odziva. Zdaj pa nevem kaj storiti.
1. V naslednjem mesecu dobim sluzbo in zanosim (ja zelim cimprej zanosit ker je prva izguba prevec boleca da bi normalno zivela) in poskusam skrivati vsaj do 6. Meseca in imam skupaj 9 mesecev delovne dobe (kjer mi ne pripada placana porodniska)
2. V naslednjem mesecu dobim sluzbo in zacnem poskusat zanosit sele po pol leta (in ziveti z zlomljenim srcom) in imam nakoncu 12 mesecev ali vec delovne dobe (kar je dovolj za placano porodnisko).

Res nevem kaj naj se odlocim da bo najbolje. Otrocka si res zelim cimprej in vecina delodajalcev (kot tudi moj prejsnji) gleda na nosecnice kot da so kuzne in ne zmozne delat, zato me to malce skrbi da oboje skupaj pac ne bo slo 😔😔
Kaj bi mi svetovale ve? Se je katera znasla v podobni situaciji?
Glede na to da sem skoraj en mesec po splavu me tudi to cakanje na M psihicno ubija. Dnevi enostavno prepocasi minevajo. Sploh pa zdaj ko sem doma, saj postorim kaj po hisi, okrog hise, ampak ce vedno so mi dnevi dolgi kot cel teden 😔 in po eni strani mislim da bo najboljsa 1. odlocitev in tako olajsam bolecin svoje srce in upam na sreco da dobim kaksno delo za par mesecev.

Se enkrat pa vas vseeno prosim za vase mnenje in vase izkusnje. Hvala vam

Tudi sama sem v podobni situaciji. Trenutno sem na borzi za 2 meseca, pred mesecem imela ss. Pogodba se mi je iztekla z novim letom. Vseskupaj je bilo izjemno boleče. Sem pa po dolgem premisleku sklenila da z ponovno zanositvijo pocakam vsaj slabo leto, hočem da se vse umiri in popravi hormonsko itd kot je treba. Sedaj se bom posvetila iskanju službe. Je odvisno od tebe kako se odločiš,…

Pozdravljena!
Iskreno sožalje ob izgubi vašega otroka. Verjamem, da bilo to izjemno stresno obdobje, saj ste izgubila (finančno) varnost in še otroka v zelo kratkem času.
Kaj bi bilo za vas najbolje, je težko zares reči. Verjamem, da si želite, da bi vam nekdo napisal kaj bolj konkretnega, saj se je zares težko odločiti. Stiska, ki pa jo trenutno čutite, vas le še bolj obremenjuje okoli te odločitve. Zato bi vam vseeno priporočila, da si poiščete strokovno pomoč, podporo, zaradi vaše izgube. Sama izvajam zgolj svetovanja, za vas bi mogoče bila bolj psihoterapevtska pomoč – tu lahko najdete kar nekaj dobrih strokovnjakov – https://zdt.si/terapevti-in-terapevtski-centri/ ali pa poglejte na strani inštituta Vita bone, če ste iz okolice Ljubljane.
Mogoče se v vmesnem času vprašajte: Kaj lahko naredite, da vam bo lažje v tem vmesnem času? Imate kakšno podporno skupino ljudi; če ne, pomislite na koga se lahko obrnete po pomoč? Kaj bi vas skrbelo v primeru, da dobite službo? In kaj v primeru, da zanosite? Katera od teh situacij bi vam prinesla več miru? Ali pa naredite tako kot ste na koncu tudi sama ugotavljala že v vašem zapisu – da mogoče poiščete najprej službo za nekaj mesecev in potem od tam gledate kako naprej.
Kakorkoli se boste že odločili, vam želim, da si najdete službo, kjer nosečnost ne bo problem.
Vse dobro,