Težave na začetku
Pozdravljeni,
imam punčko, staro 4 dni. Od porodne teže je prvi dan izgubila 180g, drugi dan pa še 80g.
Naprava za merjenje zlatenice je pokazala 243, zato so ji naredili tudi krvni test, ki je včeraj pokazal 131. Kljub temu se mi še vedno zdi rahlo rumenkasta koža. Bi bila to lahko težava?
Danes je prišla patronažna sestra in ugotovila, da ji je teža padla v tem dnevu še za 30g, zato naj dodajam po 30ml Aptamila. Njen padec teže je še vedno pod 10% od porodne teže. Glede na to, da odkar sva prišli domov se je veliko več in bolj aktivno dojila, res da samo en dan (v porodnišnici je namreč celo dopoldne prespala, potem popoldan in ponoči pa se dojila, vendar veliko spala vmes) mi je bilo to kar presenečenje in mi je zelo hudo, čeprav vem da je bolje tako kot da še izgubi težo.
Sicer uporabljam nastavke (vdrte bradavice), vendar se mi zdi da zelo dobro vleče, tudi vmes če zaspi se vidi da v nastavku ostane malo mleka, tako da mleko sigurno teče.
Poleg tega že od včeraj zvečer ni odvajala blata. Spušča pa veliko vetrov, vendar ne zgleda da bi jo črvičilo ali kaj bolelo. Polulano pleničko ima skoraj vsako drugo, urin je svetle barve, tako da menim da dehidrirana ni?
Bi bilo treba zaradi zaprtosti jutri na PNMP? Ali lahko počakam do ponedeljka dopoldan ko bo zopet prišla patronažna sestra in pokličem pediatrinjo?
Hvala in pozdrav.
Pozdravljeni,
zaradi zlatenice sva za nekaj dni pristali na pediatriji. Sedaj je v redu, se je pa pojavila druga tezava (tokrat pri meni).
Ze lani sem se “srečala” z depresijo, zaradi mrtvorojenega otroka. V zadnjih dneh pa čutim da se podobni občutki vračajo. Čutim tesnobo, občasno pa tudi vsiljene misli, ki me zelo strašijo. Če me je bilo lani strah da bi se kaj zgodilo meni, me je sedaj strah, da bi se kaj zgodilo njej, občasno tudi da bi ji jaz kaj naredila, čeprav jo imam neizmerno rada. Počutim se tako slaba mama, ker sem se res veselila moje punčke in jo imam res rada, potem pa pride ta tesnoba in občutek jeze in strah pred tem da bi bilo kaj narobe.
Bi lahko to bili še hormoni, ki se umirjajo? Grozno me je strah ponovne anksioznosti in depresije in tega, da bi pristala na AD in posledično morala nehati dojiti.
Pozdravljeni Tryni123.
Glede na vse kar ste izpostavili, vam gre zelo, zelo dobro.
Zagotovo so v sklopu vašega trenutnega razpoloženja na delu tudi hormoni.
Predlagam pa vam, da poiščete nekoga, s katerim se boste lahko pogovorili in predelali pretekle izkušnje in tudi občutenja s katerimi se trenutno soočate.
Prijazen pozdrav,
Jasna Dolamič Gričar