Pozdravljeni,

noseca sem 3 mesece in cutim hudo anksioznost ob pristonosti partnerja. Obcutek imam, da sem ga zasovrazila. Nazivce mi gre ze njegov glas, njegove kretnje, skratka vse kar naredi. V tem obdobju se tudi zelo velikokrat sporeceva. Je mozno da so krivi hormoni ali sem dejansko izgubila vsa custva?
Prosim za kaksne nasvet, podobne izkusnje

Hvala in lp.

Pozdravljena.

Ko ženska zanosi, se na vseh nivojih njenega življenja začnejo dogajati spremembe, vse prioritete bodoča mamica takrat ponovno prevrednoti. Stvari doživlja drugače kot prej, je v nekem čisto drugačnem stanju, postane bolj občutljiva in bolj ranljiva. Hormoni pa tudi pišejo svojo zgodbo, ki je ni mogoče obvladovati ali spreminjati, najbolje je, če se ji kar prepustimo.

Prilagam članek: https://med.over.net/clanek/novorojena-mati/

Na podlagi podatkov, ki ste mi jih zaupali, ne morem prepoznati, zakaj so se vaša čutenja tako zelo spremenila. Lažje bi bilo, če bi vedela kaj več o vas; kako razmišljate, kako živite, ste zaposleni, kakšno delo opravljate… Zagotovo pa so na delu tudi hormoni.

Mislim, da bi bilo smotrno, da se z nekom pogovorite.

Lep pozdrav,

Jasna Dolamič Gričar

Tudi meni se je že v nosečnosti dogajalo podobno. Je pa problem, ker se je nadaljevalo tudi po porodu. Otrok ima zdaj tri leta in s partnerjem še vedno nisva navezala stika, kot sva ga imela.

Kaj pravi stroka na to, ker meni je sram komurkoli povedati.

Pozdravljena!
Že dejstvo, da vas skrbi, da izgubljate vsa čustva kaže na to, da ste še vedno v stiku s seboj, le da se prebuja nekaj za kar je težko najti besede, vzrok, izvor celo.
Nosečnost lahko prebudi marsikatero rano, včasih tudi poda drugačen pogled na odnos – lahko je to zaradi strahu, občutkov nemoči ob vseh spremembah, ki se kar vrstijo. Se strinjam s komentarjem Jasne zgoraj – smiselno bi se bilo s kom pogovoriti. Čisto toliko, da najprej dobite neke uporabne tehnike kako umiriti ta čustva, kako priti nazaj v neko ravnovesje. Kasneje pa seveda zato, da ugotovite od kje vse to izvira oziroma kako nazaj vzpostaviti stik ter odnos s partnerjem (idealno) pred porodom.
Treba je pa seveda poudariti tudi to, da so hormoni v prvih treh mesecih nosečnosti kar konkretno »na delu« – v telesu prihaja do ogromno sprememb. Ne le tistih, ki jih lahko opazimo, temveč tudi do takih, ki so globoko v nas. Verjamem pa, da je naporno se ob vsem tem še ves čas bojevati, se ukvarjati z močnimi čustvi, ki vas mogoče kdaj popolnoma prevzamejo,…
Kot sem že napisala bi bilo res smiselno čimprej poiskati nekoga, da vas podpre in vam pomaga pri soočanju z vsemi intenzivnimi čustvi, ki se pojavljajo na tej vaši poti.
Vse dobro vam želim,