Zivijo,
no, da na kratko povem svojo trenutno situacijo – stara sem 17 let in noseca. Vse popolnoma nenacrtovano. Starši še ne vedo saj iskreno ne vem kako jim to povedati (strogi starsi, s katerimi nikoli nimamo prevec resnih pogovorov) niti ne vem kako naj nacnem ta pogovor. Fant ve in me podpira pri moji odlocitvi ne glede na to kaksna naj bi ta bila.
Bila sem prepricana da otroka želim obdržati in da na splav sploh ne bi pomislila. Zadnjih par dni pa sem zacela panicarit, iskreno ne vem kako naj se odlocim in zacela sem razmisljati da bi bilo mogoce boljse ce bi naredila splav. Vem da je odlocitev moja a vseeno bi potrebovala kaksen nasvet. Hkrati tudi nasvet kako to povedati staršem

Lp

Nevem, jaz bo obdrzala in prevzela odgovornost, ker kdo sem jaz, da imam pravico nekomu vzeti zivljenje? Sama imam 3m hcerko, in si sedaj nemorem predstavljati zivljenja brez nje. Starsi te bodo itak podprli, daj jim cas da premeljejo sok. Odlocitev je tvoja, a glej da ti kasneje ne bo zal. Srecno!

Premisli dobro. Pojdi do kakšne mamice z majhnim dojenčkom, z njo preživi cel dan, lahko tudi noč. Otrok ti spremeni življenje za vedno, mladosti kot jo poznaš, ne boš imela nikoli več. S fantom se bosta (glede na statistiko) razšla, ostala boš z majhnim otrokom, z manjšimi-slabšimi možnosti za šolanje, študentske izmenjave, delo… otroka imaš lahko kasneje, ko boš pripravljena. Staršema povej po resnici, čimprej.
Jaz bi svoji hčeri svetovala splav.