Nekaj vprašanj o društvih gluhih
Imam nekaj vprašanj o društvih gluhih, in sicer:
1) Zakaj društva gluhih v prvi vrsti skrbijo za zabavo gluhih (šport, kultura, turizem, srečanja)?
2) Zakaj društva gluhih ne dajo več za konkretno pomoč gluhim, kot je npr. posojanje ali prodaja po nizki ceni tehničnih pripomočkov, štipendiranje nadarjenih gluhih dijakov in študentov, itd?
3) Zakaj je praktično vsa pomoč gluhim omejena na starejše (ostarele) gluhe, druge gluhe se pa zanemarja?
4) Zakaj društva gluhih ne pomagajo (mladim) gluhim, ki so zaradi gluhote zabredli v alkohol, mamila in kriminal?
5) Zakaj društva gluhih ne pomagajo pri opismenjevanju gluhih (npr. ne izvajajo tečajev pisanja in branja za gluhe odrasle)?
6) Zakaj društva gluhih ne pomagajo pri zaposlovanju gluhih?
7) Zakaj društva gluhih nimajo v svoji lasti (ali solasti) invalidskih podjetij, kot je to pri društvu distrofikov?
8) Zakaj se društva gluhih otepajo marginalnih skupin med gluhimi, kot so gluhoslepi, gluhi z dodatno gibalno oviranostjo (ti so izrinjeni, ker se ne morejo ukvarjati s športom gluhih, ki je glavna dejavnost društev – glej točko 1)), itd?
9)
Vsa navedana vprašanja Zakaj so vezana na slišeče sekretarje v društvu gluhih in na Zvezi.Ti ljudje ne razumejo gluhote in potrebe gluhih.Ta mesta v evropi lep čas zasedajo gluhe izobražene osebe.Dokler je v Sloveniji tako kot je, bog pomagaj.Gluhi in slišeči so dva različna sveta.Slišeči nikoli ne bo razumel gluhega,enako tako gluh slišečega.
Žal nihče ne zna odgovoriti na ta preprosta vprašanjeca. Zato vam zastavljam še bolj preprosta vprašanja:
9) Zakaj na sedežih društev sedijo slišeče osebe?
10) Zakaj ZDGNS da toliko denarja za spletno televizijo, ki je pa mnogi gluhi ne morejo spremljati, saj nimajo računalnika in interneta?
11) Zakaj gluhi rabijo toliko festivalov?
12) Zakaj gluhi rabijo toliko olimpijad?
13)
12) Peščici glugih to odgovarja, saj so med njimi športniki (ali šahisti). To bi lahko ostalo v enakem številu, samo druga področja i morala ob tem bolj zaživeti..
5)Gluhi otroci spadajo v kategorijo otrok s posebnimi potrebami, če bi bil pritisk staršev, učiteljev na ministrstvo za šolstvo po težnji za povečanje individualne in ttudi druge strokovne pomoči, obstaja upanje, da bi se kaj premaknilo… Za 3 leta mogoče (blefiram) 5ur, za sedem let 7 ur.. Čez čas bi gluhim otrokom pripadalo večje število ur strokovne pomoči… posledica: – rabilo bi se več strokovnega kadra, katerega aktiv bi vključeval lahko tudi gluhe profesorje, posledica: več ur, več delovnih mest (ne pozabimo, da bi gluha oseba zaposlena v šolstvu poleg strokovne pomoči začela izvajati tudi druge oblike dela…), posledica: več zaposlovanja,: torej več izobraževanja, več govora o gluhih…..
Če nič ne daš, nimaš kaj čakati…
LP
Bom probala še jaz podati svoje mnenje…
-društva skrbijo najpogosteje za zabavo zato, ker to ponavadi pritegne člane… kake resne teme jih pomoje ne bi, saj po mojih izkušnjahm niso dovolj izobraženi, da bi razumeli… Vsaj starejše generacije…
-glede prodaje pripomočkov/štipendij in tega; dejstvo je, da društva nimajo toliko denarja, da bodo krila pripomočke al pa podeljevala štipendije… V bistvu sploh še nisem slišala, da bi kako društvo komu dodelilo štipendijo…
-Najbolj se skrbi za starejše; saj mlajših ni veliko v društvu; oziroma takrat, ko sem še hodila v društvo, so bili samo stari tam… Dejstvo je pa, da smo mladi premalo angažirani v društvih… Sami bi se morali dobiti in kaj zmeniti, samo je pa najlažje čakati ob strani in upati, da bo kdo drug kaj storil namesto nas…
-kako naj društva pomagajo mladim, ki so zabredli v dno, če sami ne prosijo/si želijo pomoči? Sicer pa mislim, da je to v bistvu prva naloga staršev…
-glede starejših gluhih in pismenosti; mislim da so v MDGL lani začeli z računalniškim opismenjevanjem… glede navadne pismenosti in načitanosti-kolikor jaz poznam gluhe, jim je pisanje in branje v breme in jim predstavlja napor in ne neko veselje… Saj lahko kdo izrazi interes poučevanja pisanja in branja, samo ne vem, če bi bilo kaj haska…
-glede zaposlovanja gluhih… Mislim, da v društvih ne rabijo toliko “osebja”; če pa je tukaj mišljeno, da bi se jim kje drugje našlo službo… ne vem….
-olimpijade in festivali niso odvisni od slovenske zveze, ampak od mednarodnih zvez…
-glede spletne televizije-menim da ima kar nekaj ljudi računalnik doma-verjetno tisti starejši ne, samo… Mladim pride prav.
Pozdravljeni!
Predlagam, da vprašanja naslovite na društva in zvezo. Vsekakor so dolžni vam odgovoriti na vprašanja.
Šport je pomemben kot oblika rekreacije in zdravega življenja.
Pripomočki so že dosegljivi po ugodnejši ceni in sicer nekaj iz uvoza brez DDVja, se pa strinjam, da bi bilo prav, da so dosegljivi vsem gluhim in naglušnim. To pa je treba reševati v sodelovanju z zdravstvenim zavarovanjem, saj to spada pod zdravstvene pripomočke za izboljšavo kvalitete življenja. Trenutno še ni dogovora, zato je treba še vedno kupiti iz lastnega žepa, posamezna društva pa tudi rešujejo problematiko socialno ogroženih tako, da jim uredijo pripomočke brezplačno ali v izposojo za dalj časa.
Skoraj vsako društvo naj bi imelo tudi v statutu zapisano točko o ustanavljanju podjetij, vse pa je odvisno od potrebe in interesov posameznega društva.
Na ostala vprašanja pa naj odgovorijo uporabniki sami, ki tudi na občnih zborih potrjujejo program dela društva ali zveze.
Lp!
Kako je možno, da so tehnični pripomočki brez DDV? Gre tukaj za utajo DDV? Nikjer v zakonu o davku na dodano vrednost še nisem prebral, da bi bila možna popolna oprostitev plačila DDV za invalidske organizacije. Res obstaja oprostitev, vendar tukaj ne gre za pravo oprostitev, pač pa za nepravo oprostitev, ko društvo ne more odbiti vstopnega DDV, člani, ki pripomočke dobijo, pa na računu ne vidijo zneska DDV. To je v bistvu le metanje peska v oči, saj društvo mora plačati DDV pri nakupu tehničnih pripomočkov, ki pa si ga ne more odbiti, uporabnik pa na računu ne vidi zneska DDV, ki ga je moralo društvo plačati…
Nihče ne trdi, da rekreacija in šport nista predpogoj za zdravo življenj. Zelo sta važna.
Vendar,
rekreacija in šport je tudi, če greš na sprehod ali v hribe, malo žogobrca med prijatelji etc.
Drugo pa je pol ali kvazi profesionalnost in izleti v eksotične dežele na vrhunska srečanja polprofesionalnih izbrancev.
Važno je zdravje ljudi, večine, ne pa špice kcaziprofesionalnih posameznikov.
In za te je šport drugačen, od sprehodov, planinarjenja do balincanja.
Namreč, obstajajo prioritete, ki so odvisne od materialnega stanja.
In srenja gluhih, predvsem šolajoči otroci in gluhi ki so na trgu dela imajo druge prioritete kot izbranci, funkcionarji društev. Le ti majo al penzije al sejnine iz starih časov in jim problemi mladih dol visijo.
Se pa strinjam tudi da je to o opustitvi DDV bluz. Povsod je.
Res pa je da na aparat iz avstrije ne plačamo več carine.
Ko je šel vaš mihelj v penzijo mu fajn država jemlje dohodbnino in davke, na koncu pa še davek na prejemek.
In če sisa upokojenega miheljna, zakaj bi mižala pri društvih ki imajo denarja za vsesorte?
BTW: kljub temu da kradejo miheljnu, bo vse šlo v maloro.
Nimajo pravega prijemališča za krizo. Bi zdravniki rekli, da ni vzročnega zdravljenja. Ne zdravijo prave bolezni in pravih ljudi.
Amaterji povsod. Bluzerji.
Izbira prioritet ravno kaže na majhnost.
In potem malim državicam in njihovim prebivalcem stopi šport v glavo.
Zdaj bo vsak prejemnik medalje na olimpijadi, morda še na svetovnem prvenstvu dobival penzijo ali dosmrtno rento???
Eno vas bi vprašal.
Katera država na svetu še to počne. Naštejte mi jih 5 do 10.
Sem ziher da športne sile ne upokojujejo svoje prejemnike medalj. To je treba drugače reševati.
Ne more bit vse prioriteta danes in tu, med gluhimi.
Odgovarjam na trditve ge. Nuše.
Dvomim, da:
– brezposelnih gluhih ne zanima, kako čimprej najti službo in kako napisati čim boljšo prošnjo za službo. Dvomim, da jih ne zanima, kako se zaposliti v invalidskem podjetju (invalidska podjetja ne objavljajo prostih delovnih mest in tudi meni ni jasno, kako se sploh kdo zaposli v njem, ko ne razpisujejo prostih delovnih mest);
– gluhih dijakov ne zanima, kateri študijski programi so zanje primerni in kateri ne (oz. z drugimi besedami, v katerih poklicih lahko kot gluhi uspejo). Prav tako dvomim, da gluhih, ki si želijo študirati, ne zanima, kako je kakšna fakulteta težka in ali imajo dovolj sposobnosti, da jo naredijo. Pred leti so se tri gluha dekleta vpisala na Ekonomsko fakulteto, do prvega izpitnega obdobja pa so že vse obupale. Če bi društva izvajala poklicno svetovanje, do tega ne bi prišlo;
– gluhih učencev ne zanima, kateri srednješolski programi in poklici so zanje primerni, tj. v katerih lahko uspejo;
– mladih gluhih mamic ne zanima, kako naj čim bolj kakovostno pristopijo k vzgoji svojih otrok. Dvomim, da jih v primeru, da imajo slišeče otroke, ne mučijo še dodatna vprašanja;
–
Nekatere zveze društev gluhih (in naglušnih) po svetu nudijo gluhim dijakom in študentom štipendijo. Tudi Zveza slepih in slabovidnih Slovenije ima sklad, preko katerega dobijo slepi in slabovidni študentje štipendijo. Zakaj ne bi mogla tega realizirati tudi Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije?
Če bi društva imela programe, zanimive mladim, bi sigurno pritegnila veliko več mladih.
Mladi gluhi, ki so zabredli v dno, se največkrat bojijo kontakta s slišečimi, ker ne razumejo njihovega jezika, načina komunikacije, itd. Če bi društva gluhih imela nekoga, ki bi tem mladim nudil pomoč (v njim razumljivi obliki, tj. v znakovnem jeziku), bi ti mladi gluhi sigurno prej poiskali pomoč. Za prvo pomoč naj bi torej bilo društvo, potem pa s pomočjo tolmača v raznoraznih komunah…
Gluhe je treba nekako motivirati za branje in pisanje. Gluhi veliko jamrajo, da so gluhi dolgo brezposelni in da ne najdejo dobre službe. Delno je razlog tudi v slabi pismenosti, saj posledično ne znajo napisati kakovostnih prošenj in jim jih zato delodajalci zavračajo… Poleg tega je dandanes treba znati pisati in brati na praktično vsakem delovnem mestu. Za vse gluhe (tako mlade kot tudi starejše) pa je znanje branja in pisanja koristno zato, da dobijo več informacij.
Beri zgoraj.
Ok, ampak ni treba, da se naša ZDGNS udeleži čisto vseh, če potem zmanjka denarja za druga področja.
No, pa še enkrat odgovarjam…
-glede pisanja prošenj in zasedanja delovnih mest v invalidskih podjetjih; menim, da če kakšnega uporabnika to zanima, se gre lahko pozanimati k sekretarju oz. tajniku društva. Glede na to, da sem napisala, da je velike večina starejših/upokojenih, jih to verjetno ne zanima. Sicer pa, kolikor vem so lani v ljubljanskem društvu imeli nekaj časa tečaj računalništva… Menim, da če koga zanima, da vse te informacije lahko dobi v društvu. Vendar, kot sem napisala pomoje to urejajo skupaj z tajnikom…
-glede študijskih smeri; bi rekla, da društvo ni ravno dolžno dajati informacij, glede na to, da so tako ali tako vse informacije v današnjem času na internetu, mar ne? Meni, pa še komu drugemu na kraj pameti ni prišlo, da bi se šlo o tem zanimati v društvo… Dejstvo pa je, da je šele v zadnjih letih porast gluhih študentov, tako ad ne vem, od kje naj bi društva imela informacije, kdo bi zmogel kakšen študij. Kar se fakultet tiče, so pa čisto vse zahtevne… Pa kar se še tiče tega t.i. poklicnega svetovanja, so za to zadolčeni na srednjih šolah, mar ne… Glede tistih treh punc-ja, sem slišala za to, samo kolikor vem, 2 nadaljujeta študij na drugih fakultetah…
-Glede informiranj mladih o srednjih šolah; bi bilo zanimivo, samo če bi bilo v društvu kaj osnovnošolcev, a ne… Sicer pa mislim, da se v današnjem času kar se tega tiče, da vse dobiti na internetu, oziroma na informativnih dnevih…
-glede gluhih mamic-največ informacij dobijo druga od druge, po mojem mnenju…
-glede štipendije je pomoje najboljši naslov Zveza…
-ja, če bi imela društva mladim zanimive programe, bi jih bilo več… Se strinjam…
-glede narokomanov, oz. “prve pomoči”; Ja, bi bilo najlažje, če bi imeli koga v društvu, samo je za začetek problem v tem, da v društvu največkrat ni mladih, a ne… Glede prve pomoči; tukaj se morajo mladi sami pri sebi odločiti… V skrajni sili gre lahko tudi tolmač k specialistu, oz. kakšnim svetovalcem…
-glede slabe pismenosti; mislim, kaj pomaga, če en svetovalec napiše gluhemu prošnjo, če bo tako ali tako pozneje ugotovil, da je slabo pismen? A ima lepa prošnja potem tukaj kakšno vezo? V bistvu bi bilo najlažje vzpodbujati pismenost, ne pa pisanje ok prošenj… Glede pismenosti; saj bi lahko v društvih organizirali kakšen bralni krožek ali pa kaj podobnega, pa bi pozneje diskutirali, pa pisali kakšno obnovo; samo ne vem, koliko bi to koga zanimalo… Velja razmisliti..
V gornjem prekrižanju mnenj, dam g Tragiku 66% prav, gospe Nuši pa 33%.
Vsak ima po mojem deloma prav, prvi sicer 2x več.
Indolentnost, pišmeuhovstvo, nezmožnost, da si sam pomagaš oziroma izvlečeš iz blata.
Okoli tebe pa brezobzirna neusmniljenost. Na nož.
Ja, in nesposobnost in neodgovornost.
Otrok, šolajoči. kaj je on kriv če je izobraževanje in vzgoja poden?
Kdo prejme plačo za tako cesarjevo novo oblačilo, vsak mesec, je jasno. In kdo plača gor je tudi jasno.
In mora pol celo življenje živeti v blatu v katero ga stlačijo.
Miheljni ni vseeno, da se otrokom jemlje bodočnost! In da se pomoči potrebnemu ne pomaga.
Še enkrat pravim, obračajte se na varuhinjo človekovih in otrokovih pravic s svojimi zgodbami.
Ko bo kritična masa, bo ona zaropotala. V parlamentu.
Razni tajniki… ne bodo. Nkol.
Brezishodnost. Časi se zaostrujejo, tu pa vsi le globlje tiščijo glavo v pesek.
Da pa smo si nas jasnem, na začetku je bila stvar zamišljena dobro. Samo izvajalci in izvedba tle in zdaj peša.
Bi rabili dolgo obdobje orkanske burje, da bi odpihnila vse “smeti”.
Glede funkcij in delovanja društev je jasno že po samem statutu, v katerem so predvidene naloge društva, zato je težko karkoli posploševati, kdo kaj naj ali ne dela. V prvi vrsti so društva zato, da pomagajo gluhim pri vsakdanjih stvareh in omogočajo neke vrste socialno družbene pogoje za kakovostno življenje in komunikacijo in vsakdanje življenjsko izobraževanje ter združujejo interese gluhih in naglušnih.
Pri izobraževanju – vsekakor imajo po zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, vsi gluhi možnost izbire katerekoli srednje šole in fakultete. Potrebno jim je omogočiti tolmača in dodatno pomoč, saj brez tega ne morejo nadaljevati šolanje brez težav. Prav tako je potrebno vedeti, da gluhe velikokrat vzgajamo in učimo, da ničesar ne zmorejo in tako odraščajo v prepričanju, da jim resnično ni omogočena priložost, da pokažejo vse svoje sposobnosti in znanje. Tu gre tudi za efekt prepričanja, ki je povsem zgrešen, in staromoden. Zato so odločitve v rokah gluhih otrok in staršev ter svetovalnih delavcev. Naj spomnim, vsak otrok s posebnimi potrebami, tudi gluh, ima vedno individaliziran program izobraževanja, v katerem so upoštevane potrebe in prilagoditve tako v zavodih kot v rednih šolah. V teh zapiskih so opombe, kaj potrebuje pri učenju, koliko več znanja ima na posameznih področjih, na drugih manj …
Gluhe matere imajo tako kot vsi tudi veselje in težave kot vsi, vsekakor pa so gluhi otroci gluhih staršev na boljšem, saj prej razvijejo jezik, pridobivajo pojme veliko hitreje kot otroci slišečih staršev. Vsekakor pa je res, da je spet odvisno od znanja in sposobnosti staršev, koliko zmorejo prevzeti to odgovornost.
Vsekakor so to teme, ki so za obdelati še naprej:-)))
V prvi vrsti so društva zato, da pomagajo gluhim pri vsakdanjih stvareh in omogočajo neke vrste socialno družbene pogoje za kakovostno življenje in komunikacijo in vsakdanje življenjsko izobraževanje ter združujejo interese gluhih in naglušnih.
-S tem se ne strinjam v celoti(ne mislim v društvih gluhih in naglušnih ampak v vseh invalidskih društvih).Tu je vse odvisno od “zahrbtnih” vodilnh članov do navadnih članov s plačano članarino….
Ostalo drži kot je napisala Petra….
Mihec,ko bi tako bilo kot si napisal:”Bi rabili dolgo obdobje orkanske burje, da bi odpihnila vse “smeti”.
Tragik:”Mladi gluhi, ki so zabredli v dno, se največkrat bojijo kontakta s slišečimi, ker ne razumejo njihovega jezika, načina komunikacije, itd.
če verjamete ali ne,je pri nas v MS čedalje več gluhih med slišečimi…..
Zato je treba imeti voljo do združitve s slišečimi!!
“Zakaj društva gluhih ne pomagajo (mladim) gluhim, ki so zaradi gluhote zabredli v alkohol, mamila in kriminal?”
Kdo je pa meni pomagal pri teh primerih ko sem bil mamilar,alkoholik in kockar???Le ena oseba ženskega spola….nikakor pa društvo gluhih in naglušnih!
“Zakaj društva gluhih ne pomagajo pri zaposlovanju gluhih? “
To je vse odvisno od dobrote ljudi,ki jih ni dosti!
Lp
Žalostno je ko postane civilizacija in invalidi odvisni od usmiljenja miloščine, karitasov rdečega križa… Ko je skoraj večini vseeno za vse razen za sebe.
In prišla je kriza.
Pa nito kriza financ kot mislijo naši bluzerji ampak kriza civilizacije.
Era podgan.
In injekcije bankam in turbokapitalistom ne bodo pomagale uspostaviti civilizacije.
Luzerji jedni.