Starševstvo in vzgoja

Odgovarjajo: mag. Nataša Durjava, EAGT geštalt izkustvena psihoterapevtka • prof. Andreja Vukmir, spec. zakonske in družinske terapije • Mirjana Frankovič, transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj

Starši naj vzgajajo in se (ne)vtikajo v izobraževanje

Default avatar

vmesno mnenje

11511 je napisal/a:
Malo smešno si tole podelila, kaj med kmeti in delavci ni moglo biti kakih staršev deležnih brezplačnih visokih šol? Oprosti, govoriš vendar bedarije!!!

VSAKEMU je na voljo fakulteta, več ali manj brezplačna, prej, tedaj, sedaj edino v bodoče ne vemo kako bo, kaže pa bolj tko tko. Vsak se je lahko iz intelektualne, povojne, bogate, revne, kmečke, zabite, zapite družine lahko prebil in končal študij. Vsak. Če otroka vzpodbujaš, da doseže več, ga prepričuješ da zmore vse kar si želi, da je povsem potrebno povsod, dati vse od sebe.

Sem po tvoji definiciji iz točke 2. iz delavske, totalno neizobražene družine. Otrok staršev, ki so me preganjali da zmorem in znam vse, znala sem peči domač kruh, delati domače testenine, peči štrudle, krofe, vampe, golaže, vlagat kumare, zakurit peč, preštihat vrt, barvat ograje, sadit čebulo, obirat oljke, sadje, že pri 15 letih - vse komplet. Vzgajana sem bila s trdo roko, a sm staršem zato hvaležna, saj danes zmorem sama vse. Vmes sem naredila magisterij, hči pa obiskuje 'prestižno gimnazijo', na kar sem ponosna, pa ne zato ker gre za prestižno gimnazijo, ampak zato ker je to hči zmogla in zmore, ravno tako kot jaz. Če si bo kasneje želela poiskati službo kot natakarica ali frizerka, naj. Vsaj prepričana sem, da sem ji 'omogočila' in jo vzpodbudila k maksimumu. Kam je bo pa njena pot peljala bo pa itak (oz. že) odločala sama.

IN zato ne, se ne strinjam, da je samo izbranim omogočen študij. Poznam eno kmečko družino s kmetijo v bližini Slovenj Gradca, ki ima 8 otrok, od katerih je 'najmanj' izobraženi tisti, ki ima trenutno 'le' višjo šolo, vseh 7 ostalih je končalo fakulteto, od teh 7 jih ima 3 še dodatno magisterij in doktorat. Skoraj vsi so že poročeni in tudi sami z več otroci. Krasna, topla družina, v kateri se starši dobesedno 'topijo' od ponosa in jim je figo mar, če kmetija ne bo šla dalje in bo z njimi vred 'ugasnila'....
Default avatar

yohnyboy

kaj pa če? je napisal/a:

PRI šestih letih si pa točno želi in ve katero smer doktorat znanosti, ma ne nakladajte bedarij no.
Default avatar

tudi tvoj

11511 je napisal/a:
Tudi tvoj je lahko Messi ali Ronaldo. Zakaj ne? Če si želi in če ima nekaj talenta in veliko volje, je lahko komot en najboljših slovenskih žogobrcov! Mogoče celo svetovnih!
Če si želi biti naj svetovni nogometaš in doseže nivo zelo dobrega slovenskega nogometaša (pazi, ni treba da je najboljši slo nogometaš vseh časov), lahko štješ njegovo željo kot realizirano!
Moj mogoče ne bo doktoriral na dveh področjih, ampak če bo imel eno diplomo iz željenega področja in bo delal v raziskovalni dejavnosti, lahko štejemo, da je bil uspešen!

Samo za to gre, da majo naši otroci velke cilje, da jim dovolimo sanje in želje ter da jih pri tem podpiramo! Če ob velikih sanjah dosežejo samo polovico, jih imamo že lahko za uspešne.
Če nimaš velikih sanj, koliko sploh potem lahko dosežeš v življenju? Koliko sploh dosežeš, če sanj sploh nimaš?
Default avatar

kaj pa če?

yohnyboy je napisal/a:
Ne pri 6, ampak pri 4!
Najprej je bil aktualen Baltazar in pri 4 mu je res vse skupaj delovalo kot poklic čarovnika, ki meša kemikalije. Sanjal je, da bo naredil vse čaobne stvari. Potem mu je počasi postalo jasno, da delo znanstvenika ni čarovništvo, ampak izumljanje in raziskovanje. Področje ni imel še definirano, ga je pa vedno zanimala elektrika, poleg tega tudi kemija, sestava kamnin, meteorov, vesolja, vse živo. Medtem ko so drugi otroci brcali žogo, je bral enciklopedije o kamninah, vesolju, elektriki, kemiji in matematiki. Ker sama poznam nekaj znanstvenikov, je imel priložnost videti, kako njihovo delo izgleda in kaj pravzaprav znanstveniki sploh delajo. No, tu se je potem srečal z realnostjo, v šoli je dobil še fiziko in kemijo in se odločil. Kaj bo študiral po sredni šoli, ne vem, lahko da se bo v teh letih še spremenil, lahko pa da bo potrdil svoj trenutni izbor. Je pa zelo dober v fiziki, matematiki, kemiji in tudi na jezikovnem področju, tako da se zanj ne bojim in se bom prepustila presenečenju, takšnem ali drugačnem.
Default avatar

moj mož

yohnyboy je napisal/a:

Moj mož si je poklic izbral pri sedmih letih in so se mu celo osnovno šolo vsi smejali. Danes že 20 let opravlja ta poklic. Poklic je vezan na študij in ozko usmerjen.
Default avatar

željaa

vmesno mnenje je napisal/a:
Tudi to ne ravno drži. Poznam punco, ki je zaključila srednjo zdravstveno, ker so starši želel, da se čimprej zaposli, a ni odnehala. Naredila je maturo in sedaj pridno študira medicino. Če je želja dovolj velika, se najde tudi pot... (seveda je pogoj tudi sposobnost posameznika)
Default avatar

ja ja ja

Spodbujanje pri izobraževanju in talentih - da
vtikanje v izobraževanje - ne
Default avatar

yohnyboy

tudi tvoj je napisal/a:
a jih z majhnimi sanjami in majhnimi stopničkami ne pripeljemo lahko tudi do željenih rezultatov, kaj čmo se sedaj zaganjat, če sploh ne vem kaj bo čez dvajset let, jaz moram misliti na danes in jutri, ker bo pojutrišnjem vaš doktor že narkoman.
Default avatar

primitivno

yohnyboy je napisal/a:

Po meni je tako razmišljanje, ki vsakega, ki ima visoke cilje ali izstopa iz povprečja, označi za bodočega narkoma, samo odraz primitivizma in zavisti.
Otroci morajo imeti sanje in starši jih pri tem moramo podpirati. To, da jih na cilju do uresničitve sanj usmerjamo po korakih, je že prav, da se naučijo, kako priti do cilja. Ampak cilji pa naj bodo sanjski.
Default avatar

yohnyboy

primitivno je napisal/a:
jaz imam sanje in nobenih zavisti, le otroka ne morem in nočem prepustiti cesti, ker vem, kaj se lahko zgodi, če pa hodi z menoj ali ženo in ga imava več ali manj na očeh in ga učiva primernih stvari nikjer ni napisano, da bo doktoriral ali da bo postal narkoman. Starši skušamo otrokom dati najboljše, vsak po svojih zmožnostih. In ne ti meni o primitivizmu, primitivizem je pustiti otroka, da ga vzgaja ulica pa zame je tudi primitivizem, da starši ne pustijo otroka brcati žogo, ko naredi domačo nalogo, ali okopavati krompir ampak šestletnika, s katerim se morajo truditi že pri domači nalogi, da bo nekoč nekaj postal doktor recimo, veš to se je velikokrat katastrofalno končalo.
Default avatar

primitivno

yohnyboy je napisal/a:


Tipično slovensko primitivno razmišljanje: če nekdo ne dela po moje, je avtomatično druga skrajnost!
Daj si dopovej, da so nekateri pač drugačni in da s tem ni nič narobe!
Default avatar

OFF-doživljenjsko

Moj otrok želi postati doktor znanosti iz fizike in kemije ter se ukvarjati z znanstvenim delom in raziskovanjem

OFF
brez debate
Default avatar

zgrožena

yohnyboy je napisal/a:

Groza kakšni starši!
Default avatar

On_

Bi samo dodal en stavek:

Šola ne da pameti. :)
********
Ne govoriš ničesar, o čemer je vredno govoriti, če s tem nikogar ne vznemiriš.
(Galvin K.)

Moderatorji

mag. Nataša Durjava , EAGT geštalt izkustvena psihoterapevtka
durjavaN
prof. Andreja Vukmir , spec. zakonske in družinske terapije
Zavod Pogled
Mirjana Frankovič , transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj
MirjanaFrankovic