Med starši in otroki naj bi bila neka posebna vez, brezpogojna ljubezen. Pa kljub temu beremo – tudi na tem forumu – bridke zgodbe o tem, ko starši kot da svoje otroke sovražijo. Mogoče je to malce prehuda beseda, pa vseeno. Kako je to mogoče?

Ker so si jih predstavljali drugače. V reklamah so vse družine zrelaksirane, nasmejane, vljudne, sosedovi otroci so vsi diplomirali še v vrtcu in so nadvse uspešni v življenju, iz časopisov in tv gledajo v nas učinkoviti, nadarjeni in lepi mladi ljudje….realnost je pa ta, da je tvoj otrok udren, izbirčen, egoističen pamž, ki ne gre spat takrat, ko lepo ugasneš luč (kot v ameriških filmih), ki noče dat gor tiste lepe roza oblekce, ki paše k novim hello kitty čevljem (kot ste to prebrali v zadnji Lady), ki si privošči, da misli s svojo glavo in da je ta glava drugačna od vaše….
eni se streznijo in znajo pogledat, kaj ima pamž dobrega v sebi, drugi pa nikoli in ga, ker je razkorak med željami in resničnostjo prevelik, zasovražijo, saj je on kriv za to, da se ne prilega vzorcu.

To se dogaja zato, ker:
– nekateri starši dobijo otroke samo zato, ker so si ob neprimernem času zaželeli seksa, pri sebi pa niso imeli zaščitnih sredstev;
– rodi se drugačen otrok, kot so si ga starši želeli;
– starši so odvisniki od kemičnih ali nekemičnih drog;
– pa še kaj bi se našlo.

Tole je pa zelo dobro napisano. Pomoje se je vsak našel v tej zgodbi…ne popolnoma, ampak vsaj v kakšnem delu. In ja, čimveč takšnih komentarjev, pa bo svet lepši.

…pa tudi zato, ker te družba danes, če nimaš otrok, obsodi za egoista in čudnega, pa si potem taki, ki jih skrbi kaj si mislijo drugi naštimajo otroka ali dva, žal ne zato, ker bi si jih sami tako želeli, ampak potem pa sledi tisto kar opisuje “čisto jasno”.
Al pa, ko ženska hoče obdržat tipa in namerno zanosi. Tip jo potem nima nič raje, ona svojo obsesijo prenese na otroka in ko se ta ne obnaša v skladu s pričakovanjem, ga ona “kaznuje”, on pa ravno kontra odreagira kot je hotela.

Mah da sovražijo svoje otroke je mal huda.K večjemu se ne razumejo, niso na isti valovni dolžini

Svoja otroka imam rada sem pa nad njima razočarana odkar imata partnerja. Še v puberteti nisem imela z njima težav, rada sta bila doma, skupaj smo se zabavali, odrasla v teh vezah ki jih imata pa sta postala drugačna, nespoštljiva, in to zelo težko sprejemam.
Umaknila sem se sicer je narobe vse kar rečem, kako pogledam, celo kaj mislim…….
Če se bo tako nadaljevalo se bojim, da se bomo popolnoma odtujili. Včasih si mislim, da so nezadovoljni in sem jaz edina primerna, da se nanjo znesejo. V družinah do partneric sta kot jagenjčka.
Upam, da jim bo uspelo imeti polne družine, v spoštovanju in ljubezni.

Ko jih prijazno vprašaš> se zaderejo nazaj, ( Ivan Cankar – Skodelica kave. ) Ne da jih ne maramo, oni sami želijo, da jih maramo toliko kot nas potrebujejo, sicer pa čakaj na trenutek, ko te potrebujejo, in nato te spet pahnejo stran.

Drage tašče…tole kar pišete kaže na to, da z vami nekaj ne štima ! Kakšne odnose ste imeli v družinah ? Spoštovanje, pogovori, ljubezen, čas… vse se prične v otroštvu. In to vašem, drage tašče ! To, kako se obnašajo vaši odrasli otroci je samo ogledalo vas samih. Ena piše celo, da je razočarana nad svojimi otroci ?! Kvečjemu so lahko otroci razočarani nad takšno materjo. Ženske, dajte že enkrat MIR vašim odraslim otrokom. (zaprite kljune)

Ma, ni štos v tem, da bi vas nehali odrivati samo takrat, ko kaj rabimo. Oziroma je, ampak ne iz tega razloga kot misliš ti. Včasih ste nam preprosto preblizu, predobro nas poznate in če smo v tistem obdobju že tako bolj ranljivi, te bližine ne prenesemo. Kako to vem? Ker sem bila po porodu sama taka do svoje mame. In sem ji zelo hvaležna, da mi je takrat dala prostor in je bila dovolj obzirna, da ni rinila vame. Ko sem se spet sestavila, sem zadeve poštimala v svoji glavi in zdaj ne pustim, da bi se mi to spet zgodilo. Mi je pa še vedno žal, da sem mamo v tistem obdpbju dobesedbo odrivala.

Drage tašče…tole kar pišete kaže na to, da z vami nekaj ne štima ! Kakšne odnose ste imeli v družinah ? Spoštovanje, pogovori, ljubezen, čas… vse se prične v otroštvu. In to vašem, drage tašče ! To, kako se obnašajo vaši odrasli otroci je samo ogledalo vas samih. Ena piše celo, da je razočarana nad svojimi otroci ?! Kvečjemu so lahko otroci razočarani nad takšno materjo. Ženske, dajte že enkrat MIR vašim odraslim otrokom. (zaprite kljune)[/quote]
Polh kufer imam tega, da moramo imeti kljune zaprte. Vrečke iz trgovine v obeh rokahm pa kuhat, da se ti potem zadirajo. Kdaj pa so odrasli? Ko si sami skuhajo ko si svoj denar zaslužijo, katerega lahko potem tudi zapravijo, in ko ti otroci rečejo, mami oči hvala vama, ker sta garala zame.

eni smo poldovi krpanja odnosa in moram požreti vse sranje od naših tastarih…kar naenkrat smo stari 30 in se sprašujemo kaj je smisel življenja. ja, res lepo je biti nezaželjen…

Hvala, Hotela sem reči, tudi nas boli, pa smo mnogokrat tiho in požremo. Ne zamerim, ne pozabim, boli pa.

zato, ker sem samo otrok človeka, ki je bil zelo podoben njeni veliki ljubezni….
in potem ni živela ne s tem človekom, ne s svojo veliko ljubeznijo, prav tako je mene dala 1000 km stran.

Pravzaprav sem imela precej let lepo življenje brez nje. In potem zelo težka leta z njo.
Sedaj se redno srečujemo, a to ni odnos mati-hči, zaupnic, prijateljic. pač, shajamo.

Drage tašče…tole kar pišete kaže na to, da z vami nekaj ne štima ! Kakšne odnose ste imeli v družinah ? Spoštovanje, pogovori, ljubezen, čas… vse se prične v otroštvu. In to vašem, drage tašče ! To, kako se obnašajo vaši odrasli otroci je samo ogledalo vas samih. Ena piše celo, da je razočarana nad svojimi otroci ?! Kvečjemu so lahko otroci razočarani nad takšno materjo. Ženske, dajte že enkrat MIR vašim odraslim otrokom. (zaprite kljune)[/quote]
Polh kufer imam tega, da moramo imeti kljune zaprte. Vrečke iz trgovine v obeh rokahm pa kuhat, da se ti potem zadirajo. Kdaj pa so odrasli? Ko si sami skuhajo ko si svoj denar zaslužijo, katerega lahko potem tudi zapravijo, in ko ti otroci rečejo, mami oči hvala vama, ker sta garala zame.[/quote] Kljun odpri in povej otrokom kaj te teži, povej jim naj te zapeljejo do trgovine, povej jim, da jih imaš rada…skuhaj kaj dobrega in se ne vtikuj v njihovo življenje. Takrat zapri kljun.

zakaj mene oče ne mara?? zato, ker ni dobil sina in sem prišla pač jaz na svet . žalostno toda resnično. nikoli nisem delala kakršnih koli scen.bila pridna punčka, ampak vedno so bile od znancev hčerke več vredne, čeprav so delale staršem same probleme, nazunaj so se pa ven metali, kao kako idealna družina so…sedaj , ko imam svoja dva otroka mi včasih, ko mi v naročju zaspita pritečejo solze , ko se niti ne spomnim, da bi me kdarkoli oče objel in rekel rad te mam kot mi2 z možem sedaj svojim otrokom.

en objem zate!

jaz se tudi ne spomnim, da bi meni moj oče kdaj to rekel… 🙁

mojima dvema zakladkoma pa vsak dan povem, kako ju imam rada in kako sem srečna, da ju imam!

vsak otrok na tem svetu bi moral zaspati z mislijo, da ga imajo radi!

Bodi srecna, da si vsaj dobila ljubezen moskega, nisi sama na svetu, nisi se bala moskih,

otroke tudi imas.

en objem zate!

jaz se tudi ne spomnim, da bi meni moj oče kdaj to rekel… 🙁

mojima dvema zakladkoma pa vsak dan povem, kako ju imam rada in kako sem srečna, da ju imam!

vsak otrok na tem svetu bi moral zaspati z mislijo, da ga imajo radi![/quote]

hvala ti

Zakaj nekateri starši ne marajo svojih otrok?

– za to, ker so jih morali imeti, čeprav si jih niso želeli
– ker niso pravega spola, kot so si starši želeli
– ker mislijo ter živijo drugače kot oni
– ker niso imeli toliko poguma, da bi naredili splav, sedaj pa to jezo stresajo na otroka

vse to pa še marsikaj se najde. pa ne da se nekateri pač samo ne razumejo, nekateri svojih otrok dobesedno ne marajo, ker pač niso takšni kot so si jih oni predstavljali.

če resnično nočete otrok, jih ne imejte, čeprav vam družba narekuje tako, ker so posledice za otroke zelo hude in krute.