Starševstvo in vzgoja

Odgovarjajo: mag. Nataša Durjava, EAGT geštalt izkustvena psihoterapevtka • prof. Andreja Vukmir, spec. zakonske in družinske terapije • Mirjana Frankovič, transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj

Nenadna sprememba v obnašanju partnerjevega otroka...

Default avatar

ninoč[email protected]

Oče je napisal/a:
Žal so to za mene banalni primeri, ki vedno znova dokazujejo, kako neodgovorne starše ima družba in kako je družba sama neodgovorna do otrok!
Mislim, da imajo zdravniki operacije kar lepo planirane in da se dobro ve, koliko časa približno traja itd! Tudi morebitni zapleti so vključeni v ta delovni čas! Dežurstva zdravnikov so druga stvar in takrat tako ali tako poiščejo varstvo za svoje otroke!
Izpad mobitelovega omrežja kot izgovor za to, da nekdo ne more prevzeti otroka, je tudi za lase privlečeno! Kdor približno ve, kako in kdaj je otrok v šoli ali vrtcu, dobro ve, da v petek ob 18 h tam ni nikogar več! Torej -otrok naj bi bil do 18 ure že prevzet!
Moje mnenje je, da so raznorazne delovne obveznosti vse prevečkrat razlog, da eden od staršev ne more prevzeti otroka! To, da jih prevzemajo stari starši, študentje, ni v bistvu nič narobe... Narobe pa je, da se starši sistematično odpovedujejo skrbi za svojega otroka, kar se odraža na otrokovem vedenju in čustvovanju....
Zanimivo je tudi, da se vsi zaposleni izgovarjajo na delodajalce in na strah pred izgubo službe!
Moj bivši pa je bil sam delodajalec, sam si je odmerjal delovni čas, sam je kot vi pravite, lahko zahteval od zaposlenih, da delajo, ko jim ukaže.... Pa kljub temu ni imel NIKOLI ČASA , da bi prevzel otroka ali preživel z njim nekaj časa... Ker so ga pač njegovi zaposleni potrebovali ali kdorkoli že...
Tako da- kjer je volja, je pot... Kdor želi skrbeti za svojega otroka, najde način, da skrbi! Vse ostalo pa so prazni izgovori in sklicevanje na neko onemogočanje stikov, ki naj bi bili staršu pisani na kožo...
Ko ima GOSPOD ali GOSPA slučajno čas za SVOJEGA OTROKA! Lp!
Default avatar

Oče

[quote=""najina ljubezen""]
Se strinjam z Očetom - pri nas imamo tudi nove partneje tako jaz kot moj bivši in se vsi zelo lepo vključujemo v urnike otrok in si pomagamo... Ni važno kdo pride po otroke v šolo, vedno so nas veseli:) Sicer pa, meni zelo odleže, kadar gre moj partner po otroke (njegov in moj sta v isti šoli), in tudi kadar gre samo po mojega otroka, ker imam še enega, ki je v dnevnem centru - je prizadet, in ga vsak dan popoldan peljem domov, zato mi takšna pomoč veliko pomeni....res pa je, zagrenjeni bivši si znajo zelo zagreniti življenje - na dolgi rok samo sebi:):)
Pa službe - ja , tudi jaz imam 24 urno dosegljivost in to vezano na pogodbo...mislim, da bi bila kmalu brez, če se ne bi javila, v nujnih primerih - ker imam otroke:) Ampak z dobro organizacijo...s tem da pustimo tudi to, da novi partnerji pedenajo naše otroke...je življenje lažje:)[/quote]

Tovrstne teme in teme "kaj pričakujete od novega partnerja" se lepo dopolnjujejo in kažejo življenjsko shizofrenijo (nekaterih) dopisovalk. Če od svojega novega partnerja pričakujejo, da bo njenim otrokom od prej drugi oče, zavračajo vsakršno idejo, da bi bila nova partnerka njihovih ex druga mama.

p.s. Sam sem imel in imam s svojo ex probleme vsakič, ko se z najinim sinom ukvarja (oz. včasih, ko je sina prevzela v šoli na katero hodita tudi njena otroka) moja kolegica, ki je srečno poročena in z lastno familijo in s katero nikoli nisem imel nič, moja ex pa je nanjo bolestno ljubosumna.
Default avatar

armanda3

upam samo, da ne bo mobitelovo omrežje razpadlo vsakič, ko bo moral oče po otroka v vrtec. seveda se zgodijo tudi neki izjemni dogodki, ki jih ni mogoče predvideti. tudi me ne moti prav nič, če hodijo novi, bivši in drugi po otroke. mislim samo, da mora starš, kadar ima stike oz. je odgovoren za varstvo, da za to tudi poskrbi, pa kakorkoli že.
Default avatar

Oče

ninoč[email protected] je napisal/a:
Kot sem že napisal, problem, ki ga imaš s svojim ex apliciraš na vse ostale, ob tem pa tovarišica učiteljica ne razume, da ne delamo vsi na zvonenje in tajming šolskega zvonca in da ne delamo vsi po predpisanem planu učnega načrta (ki pa ga, o glej glej, celo tovarišice marsikdaj ne izpolnijo do konca leta).

Drži, da so do 18 ure v petek otroci iz šol že prevzeti, ampak starševska pozornost in dolžnost s tem seveda ni izčrpana, a ne in nepredvidljiv dogodek potegne za seboj tudi skrb, kam otroka dati na hitro v varstvo. Ali pa bi ga morali v izogib čustveni traumi, prepustiti samega sebi.
Default avatar

Oče

armanda3 je napisal/a:
Če je za otroka poskrbljeno, je poskrbljeno.

Glede na tukajšnje standarde varstva otroških čustev, bi morala biti naša generacija ena sama totalna čustvena razvalina. V vrtcu nas je bilo kar nekaj, ki smo hodili sami domov takrat, ko so starši imeli nočni ali popoldanski turnus. Danes to ni mogoče zaradi nemogočega prometa, čustvena komponenta pa je, si upam trditi, ostala od tistih časov popolnoma nespremenjena.
Default avatar

armanda3

jao, pa saj nisem nikoli opletala s čustvi otrok. dolžnost staršev je, da poskrbimo za svoja čustva, da jih preveč ne projiciramo v svoje otroke. strahovi ki jih imamo glede čustev otrok, so naši lastni, dostikrat še otroški in otročji, strahovi. Otroci pa ne glede na to koliko so stari, se morajo sami spoprijemati s svojimi čustvi in dojemanjem sveta. Starši jim lahko pomagamo samo toliko, da jim nudimo varno okolje za izražanje njihovih stisk, njihove bolečine pa ne moremo sami nositi namesto njih, niti jih pred tem 100% zavarovati.
Default avatar

Vajalur

Jaz še vedno ne razumem, da lahko samohranilka vsak dan otroka prevzame v vrtcu ali šoli pred zaprtjem, oče pa, ki ima to obveznost enkrat na teden ali dva, pa v vrtec pošilja "partnerko". Saj niso vsi taki, nič ne rečem. Ampak če je na sodišču želel take stike, potem jaz pričakujem, da bo takrat imel za otroke čas.
Default avatar

armanda3

takšno pričakovanje je nerealno. pa tudi ne vem, zakaj se vsi začnejo vtikovat v to, kdo pride po otroka, ko družina razpade. malo poglejte okoli sebe, pa boste videli, koliko se pa očetje ukvarjajo z otroki in hodijo ponje v vrtec v dvostarševskih družinah. bi upala reči, da še manj kot, kot ko družina razpade.
Default avatar

Vajalur

Kaj imajo očetje pomembnejše službe ali samo dajejo službo na prvo mesto, daleč pred otroke? Mogoče sem res malo čudna, ampak mene moti, da se oče na sodišču ven meče, dobi stike, za katere že vnaprej ve, da jih ni sposoben izvajat, potem pa po otroke hodi "njegova partnerka", to je ženska, s katero spi, vendar z njo ne živi. Odkar sva šla narazen pa do sodne odločbe sem eno leto vsak zanje poskrbela jaz. Lahko tudi vnaprej, če on ne more. Meni sicer ustreza, da imam enkrat na teden fraj popoldne in nimam skrbi, tudi za otroke je super, da so z očetom. Če pa oče nima časa, potem pa pošlje ljubico? In ko jo bo zamenjal bo poslal drugo, ali kaj? Moti me tudi, da živi oče v svoji hiši, kar vztrajno ponavlja na sodišču, ko pa greo otroci k njemu pa se skupaj z njimi k "partnerki" seli. Otroci so pač naporni. On pravi, da so spali pri njej, ker "ima ona otroka rada" in seveda imajo otroci radi njo. Potem pa jih namesto po 9-ih dneh domov pripelje po sedmih, ker je bil baje dva dni jok da hočejo domov. Jasno, on je delal, čeprav je sam svoj šef, ona si je vzela fraj. Ne razumem, zakaj jih potem sploh na počitnice vzame (pa še termin po njegovi želji), če zanje nima časa in jih da drugim v varstvo. Nič ni narobe, če se ona druži z njimi, ne pa da so otroci z njo, pa se oče občasno z njimi druži. Mogoče sem res jaz čudna, no.
Default avatar

ninoč[email protected]

Vajalur je napisal/a:
Zelo lepo, preprosto in hkrati analitično napisano! Jaz sama sem preveč obremenjena s stroko, ampak, da tudi strokovni delavci, pa naj bo šola, CSD ali karkoli že, iz preproste in iskrene pripovedi ne znajo razbrati SRŽ problema, pa je žalostno in skrb vzbujajoče... Videti in prepoznati, komu je otrok otrok in komu le "modni dodatek"... Ker menjavanje modnih trendov je res kul, a pri otrokih pušča nepopravljive posledice. Otrokovega življenja ne moremo prilagoditi sebi in svojim potrebam, ampak moramo (žal) svojega podrediti otrokovim! Tega pa je sposoben le starš, ki ima otrpka brezpogojno rad, nikakor pa ne ljubček ali ljubica tega partnerja! Pa če pustimo času čas in beremo zgodbe teh otrok tu gor! Tebi, Vajalur, pa vse dobro! Povsem pravilno razmišljaš! Lp!
Default avatar

Ta prava Monica

armanda3 je napisal/a:
res je..vendar to ne steje,saj ves ker si porocen haha
vazno da se na vzven vidi idila

to so malenkosti( kdo naj pride po otroka) s katerimi se ukvarjajo nekateri,medtem ko pravi problemi cakajo,ampak teh si niti ne upajo in ne zelijo lotit.

pa se nekaj bi dodala na splosno,veliko vec problemov in ignorance v resnici povzrocajo partnerji mamic

(nikar naj ne verjamejo tako brezglavo v to,da njihov novi pa enostavno obozuje vasega mulca in to ni vtikanje to je kao vzgoja- v resnici je pa tako -mulc mu gre na jetra babe,ampak ko muca srbi tega ne vidijo,na tisoce primerov je zlobnih stepdad -ne spomnim se slovenske besede,kjer matere molcijo in tiscijo samo da ima kao dedca),medtem ko se pa maceha samo vtika v vasega mulc)

kot pa kao zlobna macehe,vendar tega nobena ne bo priznala,jezi me da so vedno ta grde macehe,ampak vedite da niso, obstajajo tudi dobre macehe,pa seveda slabe,tako kot na vseh podrocjih je plus in je minus.
Default avatar

Oče

ninoč[email protected] je napisal/a:
Em

moja sodna odločba je stara 7 let.

V vmesnem času se je moja ex zaposlila in spet pustila službo, otrok je šel iz vrtca v šolo, kjer je imel popoldansko varstvo, ki ga od letošnjega šolskega leta ne bo več, število mojih strank pa se je podvojilo.

Izhajajoč iz tvoje mantre o prilagajanju življenja otrokovim potrebam, bi morala jaz ali moja ex po novem po otroka v šolo hoditi ob 13:15, če bi želela biti super duper starša.

Iz tega kar ti pišeš dvigovanje otroka sploh ni problem. Problem je neprisotnost enega od staršev v otrokovem življenju po lastni odločitvi.

p.s. Skrajen čas, da se javnemu sektorju ali zmanjša plače, ali pa nabije polno 8 urno delovno obveznost z obvezno prisotnostjo prisotnostjo na delovnem mestu in ne z nekim administrativnim priznavanjem delovnih ur.
Default avatar

ninoč[email protected]

Oče je napisal/a:
Ne skrajen, ampak skrajni čas je, da se starši dokončno odločijo in izrečejo, da za SVOJE OTROKE NIMAJO ČASA! Javni sektor bo že poskrbel za njihovo varstvo, nč bat! Kakšno pa je to varstvo in ali je to le priznavanje nekih delovnih ur, je pa drugo vprašanje! Se strinjam, večina tistih, ki pazi na vaše oz. naše otroke, se prav malo sekira, kdaj in do kdaj je otrok v institucionalnem varstvu! Si pač pišejo ure! Velikokrat tudi samo in le za enega ali dva otroka, ki konstantno ostajata v varstvu do "zadnjega".
In vsekakor, če starši želite 8 urni delovnik ljudi, ki se ukvarjajo z vašimi otroki, ga lahko tudi imate! To pomeni le vzpostavitev avtoritete in ukazovanje otroku, kaj mora narediti in česa ne sme! In seveda, da se med sabo ne pobijejo! Ker otroci, ki so skupaj 10 ur in več, postanejo nekako nestrpni drug do drugega... Ampak staršev to ne zanima, ker se morajo podrejati drugje... Pa tudi njihovih delodajalcev, ki imajo prav tako otroke v varstvu, ne zanima, kako in kaj... Prav iz teh razlogov velikokrat varuh vaših otrok zamolči "indice", ki opozarjajo na otrokovo neprimerno obnašanje in vedenje v šoli! Vsak si pač misli-še to leto, potem pa ga oddam! In otroke se nenehno nekam oddaja!
Nimajo stalnosti, nimajo zaupljivosti, njihova nizka samopodoba jih v času pubertete pripelje-do česa že?

In kaj bi bilo tako čudnega, če bi otrok šel iz šole ob 13.15? Jaz sama sem hodila iz šole ob 12.30. Oče je odhajal v službo, mama pa se je vračala ob 15.00! Oče me je pozdravil, pojedli smo kosilo, dobili napotke za uri, ko pride mama in to je to... Pa je prišla mama, nas prečekirala, pospravila, odšla na njivo in spet smo imeli svoje delo... Ampak dobro smo vedeli, KDAJ KDO PRIDE ! Lp!
Default avatar

OČe

ninoč[email protected] je napisal/a:
:)) a to tisto javno varstvo, ki je nekoč že puščalo mojega sina pri čistilki 16:15, medtem, ko je bil uradni delovni čas do 16:30, pa ki je mojega sodelavca do minute načančno nekajrat klicalo kdaj pride po otroka.

Pišeš, da ostajajta vedno dva ena in ista. Po drugi strani pa ima človek sodeč po tvojem pisanju vtis, da starši kar čakamo, da otroke oddajamo in puščamo v varstvu.

Sicer pa srečna ti. Jaz sem iz šole prihajal on 12:30 samo prva tri leta. nekaj časa sem bil deležen celo eksperimenta celodnevne obvezne šole.

p.s. Nič ni narobe, da bi sin prišel domov po končanem pouku, problem je v tem, da sam še ne more iti po tem zmešanem ljubljanskem prometu brez spremstva odraslega.

p.s. A ni zanimivo. Tvoji starši so očitni tudi delali around the clock, pa ste imeli izgrajeni sistem kontrole in prisotnosti staršev v življenu otrok. Da to nekateri počnemo, le da nekoliko na drugačen način, no, to razumevanje pa ti preprečuje tvoja strokovnost :)) cepljena na delovni čas naših supy dupy šolnikov.
Default avatar

ninoč[email protected]

OČe je napisal/a:
Za otroka, ki je v šoli od 8h zjutraj do 16h popoldan, je res vseeno, kdo prebije z njim proces čakanja na starše! ob natrpanih učnih programih dopoldan in usmerjenim zaposlitvam po kosilu popoldan mu je ob 16h povsem ravno, kdo je ob njem... Čaka nekoga, ki ga bo stistnil k sebi, ga povprašal, kako mu je šlo, kako se počuti itd. Tega učiteljici pač ne more povedati, ša manj čistilki (a menda včasih celo lažje)! Da po vseh teh preizkušnjah pride ponj novopečena ljubica očeta, je seveda za otroka "kapica na glavico"!
Da pa je bila celodnevna obvezna osnovna šola zgrešen projekt, vemo vsi! Zdaj pa ni obvezna, ampak ta obvezni čas prostovoljno odmerjajo starši svojim otrokom! Od 8h do 18h je celodnevna šola! Kljub vsem možnim prilagoditvam je otrok cel dan v šoli! Kako se počuti, presodite sami,gospod!Lp!
Default avatar

Oče

ninoč[email protected] je napisal/a:
To kar pišeš je idelana ureditev. Idelanost pa včasih (ali pa celo praviloma) ne dosega realnosti. Zato, da bi ti razumela relanost nekaterih ljudi, ki nimamo službe od 7:30 do maksimalno 14:00 kot vi šolniki, pa bi vam privoščil obvezno prisotnost v službi 8 ur potem pa še krasen promet čez Ljubljano.

Pa se potem jebite z razbijanjem glave, kdaj in kako po otroka.
Default avatar

Za na konec.....

Pozdravljeni,

čisto za konec bi dodala še nekaj.....Narazen gresta ženska in moški, oče in mama svojemu otroku ostaneta za vedno. Dokler oba ne bosta imela razčiščenih odnosov na partnerski ravni, ne bosta mogla funkcionirati v vlogi staršev. Vse preveč opažam, kako mamice samohranilke, tudi sama sem ena izmed njih, zaradi zamer, nerazčiščenih stvari s svojim partnerjem, zavedno ali nezavedno manipulirajo s partnerjem preko otroka, s tem da se omejuje stike, da se otroka hujska proti novi partnerki, od tega da se ne dovoli da hodi nova partnerka po otroka v vrtec in še bi lahko naštevala....Pa ne samo to, od užaljenosti, ker jih je partner zapustil, mogoče celo zaradi nje, so maščevalne, in se sploh ne vidijo kakšno škodo povzročajo s takšnim ravnanjem svojemu otroku....Izpostavila bi rada pretirano navezovanje otrok nase, da slednji postanejo čustveni invalidi ker jih matere ne spustijo iz svojega okrilja, pa tudi tako kot je bilo že omenjeno v zgornjih postih, da se otroka vzgaja v narcisoidne egoiste, razvajene do obisti....Pa ne me narobe razumet, otrok ne more postati razvajen od ljubezni, temveč od tega, ker nima postavljenih mej, okvirjev kaj sme in kaj ne sme....Ne bom rekla, da je slednje mogoče samo pri mamicah samohranilkah, a opažam da je to bolj prisotno, ker se enostavno ženske, ki so izgubile svojega partnerja, ali pa že prej, začnejo ukvarjati samo s svojimi otroci, svoje želje in potrebe projecirajo na svoje otroke, in počasi slednji postanejo nadomestki partnerju....

Dandanes je pač tako, da je veliko neklasičnih družin, povezav otrok z novo partnerko, partnerjem...Po eni strani se zagovarja, ja če ti je hudo, nisi srečna, srečen pojdi stran v dobro tvojih otrok, ko pa napoči trenutek, ko bi lahko z novo osebo zaživeli družinsko življenje, pa tukaj naletimo na očitke, o tem kako pa kaj, pa kdo...In kako se naj vsak zase drži..... Pa kje so starši, pa da oče in mati, in ne vem kaj vse.... Zakaj se toliko potencira biološko starševstvo, STARŠA NAREDIJO DEJANJA , NE PA DEJSTVO DA GA JE SPRAVIL NA SVET!!!! In prosim vas lepo, kako si pa ve predstavljate skupno življenje " s tanovim ", če pa slednji ne bo sodeloval pri vzgoji vaših otrok, po drugi strani pa, ja s takšnim ki pa se za moje otroke ne bo brigal pa res ne bom....Kakšna dvoličnost....Gre samo za razširjeno družino, pri kateri se ne bomo zdaj prepirali kakšna je vloga koga, kaj se sme in kaj ne sme, otrok še kako dobro ve, kako je pri atiju in kako je pri mami...In vidim, da se tukaj zelo bojite, tako kot je že bilo napisano da bi otrok imel rad še koga drugega poleg vas, da bi mogoče rekel, ja veš mami, od atija pa to naredi boljše kot ti.... Vem to je boleče, a naj strahovi, pred tem, da bi vas vaš otrok imel manj rad, ali celo zapustil, ne povzročijo tega, da se otrok ne bo mogel vključiti v novo družino, ki si jo je ustvaril oče ali mati....Kakorkoli namreč obračamo mama in prav tako oče sta pač ena sama, pa naj bosta kakršnakoli, v očeh otroka sta zanj edina, ni pa nič narobe, če tudi pri kakšni drugi osebi najde ljubezen, razumevanje, podporo materinskega ali očetovskega čuta. Kaj je tu najbolj pomembno OTROKOVO POČUTJE, NJEGOVA KORIST, DA SE POČUTI VARNEGA IN LJUBLJENEGA !!!! Zapomnite si to.
Default avatar

Oče

[quote=""Za na konec.....""]
Pozdravljeni,

čisto za konec bi dodala še nekaj.....Narazen gresta ženska in moški, oče in mama svojemu otroku ostaneta za vedno. Dokler oba ne bosta imela razčiščenih odnosov na partnerski ravni, ne bosta mogla funkcionirati v vlogi staršev. Vse preveč opažam, kako mamice samohranilke, tudi sama sem ena izmed njih, zaradi zamer, nerazčiščenih stvari s svojim partnerjem, zavedno ali nezavedno manipulirajo s partnerjem preko otroka, s tem da se omejuje stike, da se otroka hujska proti novi partnerki, od tega da se ne dovoli da hodi nova partnerka po otroka v vrtec in še bi lahko naštevala....Pa ne samo to, od užaljenosti, ker jih je partner zapustil, mogoče celo zaradi nje, so maščevalne, in se sploh ne vidijo kakšno škodo povzročajo s takšnim ravnanjem svojemu otroku....Izpostavila bi rada pretirano navezovanje otrok nase, da slednji postanejo čustveni invalidi ker jih matere ne spustijo iz svojega okrilja, pa tudi tako kot je bilo že omenjeno v zgornjih postih, da se otroka vzgaja v narcisoidne egoiste, razvajene do obisti....Pa ne me narobe razumet, otrok ne more postati razvajen od ljubezni, temveč od tega, ker nima postavljenih mej, okvirjev kaj sme in kaj ne sme....Ne bom rekla, da je slednje mogoče samo pri mamicah samohranilkah, a opažam da je to bolj prisotno, ker se enostavno ženske, ki so izgubile svojega partnerja, ali pa že prej, začnejo ukvarjati samo s svojimi otroci, svoje želje in potrebe projecirajo na svoje otroke, in počasi slednji postanejo nadomestki partnerju....

Dandanes je pač tako, da je veliko neklasičnih družin, povezav otrok z novo partnerko, partnerjem...Po eni strani se zagovarja, ja če ti je hudo, nisi srečna, srečen pojdi stran v dobro tvojih otrok, ko pa napoči trenutek, ko bi lahko z novo osebo zaživeli družinsko življenje, pa tukaj naletimo na očitke, o tem kako pa kaj, pa kdo...In kako se naj vsak zase drži..... Pa kje so starši, pa da oče in mati, in ne vem kaj vse.... Zakaj se toliko potencira biološko starševstvo, STARŠA NAREDIJO DEJANJA , NE PA DEJSTVO DA GA JE SPRAVIL NA SVET!!!! In prosim vas lepo, kako si pa ve predstavljate skupno življenje " s tanovim ", če pa slednji ne bo sodeloval pri vzgoji vaših otrok, po drugi strani pa, ja s takšnim ki pa se za moje otroke ne bo brigal pa res ne bom....Kakšna dvoličnost....Gre samo za razširjeno družino, pri kateri se ne bomo zdaj prepirali kakšna je vloga koga, kaj se sme in kaj ne sme, otrok še kako dobro ve, kako je pri atiju in kako je pri mami...In vidim, da se tukaj zelo bojite, tako kot je že bilo napisano da bi otrok imel rad še koga drugega poleg vas, da bi mogoče rekel, ja veš mami, od atija pa to naredi boljše kot ti.... Vem to je boleče, a naj strahovi, pred tem, da bi vas vaš otrok imel manj rad, ali celo zapustil, ne povzročijo tega, da se otrok ne bo mogel vključiti v novo družino, ki si jo je ustvaril oče ali mati....Kakorkoli namreč obračamo mama in prav tako oče sta pač ena sama, pa naj bosta kakršnakoli, v očeh otroka sta zanj edina, ni pa nič narobe, če tudi pri kakšni drugi osebi najde ljubezen, razumevanje, podporo materinskega ali očetovskega čuta. Kaj je tu najbolj pomembno OTROKOVO POČUTJE, NJEGOVA KORIST, DA SE POČUTI VARNEGA IN LJUBLJENEGA !!!! Zapomnite si to.[/quote]

Ste bile že kdaj priča situaciji na igrišču, ko se 9 otrok mirno in lepo igra 10 pa spodbujen z odobravajočim smehljajem staršev, drugim otrokom krade igrače, jih obmetava s kamni in peskom.

Pa potem enemu od staršev prekipi in natuli smrkavca skupaj s tastarimi.

Kaj je to vzgoja ali vtikovanje?

Nekaj podbnega je tudi z novimi partnerji moškimi ali ženskami, ker gre problem v obe smeri in noben spol ni imun na tovrstne manipulacije, ko ex-i na lepem zahtevajo, da se otroku dopušča vsa svoboda in razpuščenost v odnosu do ta novih in ta novih otrok.

Vse ostalo je vtikanje.
Default avatar

ninoč[email protected]

[quote=""Za na konec.....""]
Pozdravljeni,

čisto za konec bi dodala še nekaj.....Narazen gresta ženska in moški, oče in mama svojemu otroku ostaneta za vedno. Dokler oba ne bosta imela razčiščenih odnosov na partnerski ravni, ne bosta mogla funkcionirati v vlogi staršev. Vse preveč opažam, kako mamice samohranilke, tudi sama sem ena izmed njih, zaradi zamer, nerazčiščenih stvari s svojim partnerjem, zavedno ali nezavedno manipulirajo s partnerjem preko otroka, s tem da se omejuje stike, da se otroka hujska proti novi partnerki, od tega da se ne dovoli da hodi nova partnerka po otroka v vrtec in še bi lahko naštevala....Pa ne samo to, od užaljenosti, ker jih je partner zapustil, mogoče celo zaradi nje, so maščevalne, in se sploh ne vidijo kakšno škodo povzročajo s takšnim ravnanjem svojemu otroku....Izpostavila bi rada pretirano navezovanje otrok nase, da slednji postanejo čustveni invalidi ker jih matere ne spustijo iz svojega okrilja, pa tudi tako kot je bilo že omenjeno v zgornjih postih, da se otroka vzgaja v narcisoidne egoiste, razvajene do obisti....Pa ne me narobe razumet, otrok ne more postati razvajen od ljubezni, temveč od tega, ker nima postavljenih mej, okvirjev kaj sme in kaj ne sme....Ne bom rekla, da je slednje mogoče samo pri mamicah samohranilkah, a opažam da je to bolj prisotno, ker se enostavno ženske, ki so izgubile svojega partnerja, ali pa že prej, začnejo ukvarjati samo s svojimi otroci, svoje želje in potrebe projecirajo na svoje otroke, in počasi slednji postanejo nadomestki partnerju....

Dandanes je pač tako, da je veliko neklasičnih družin, povezav otrok z novo partnerko, partnerjem...Po eni strani se zagovarja, ja če ti je hudo, nisi srečna, srečen pojdi stran v dobro tvojih otrok, ko pa napoči trenutek, ko bi lahko z novo osebo zaživeli družinsko življenje, pa tukaj naletimo na očitke, o tem kako pa kaj, pa kdo...In kako se naj vsak zase drži..... Pa kje so starši, pa da oče in mati, in ne vem kaj vse.... Zakaj se toliko potencira biološko starševstvo, STARŠA NAREDIJO DEJANJA , NE PA DEJSTVO DA GA JE SPRAVIL NA SVET!!!! In prosim vas lepo, kako si pa ve predstavljate skupno življenje " s tanovim ", če pa slednji ne bo sodeloval pri vzgoji vaših otrok, po drugi strani pa, ja s takšnim ki pa se za moje otroke ne bo brigal pa res ne bom....Kakšna dvoličnost....Gre samo za razširjeno družino, pri kateri se ne bomo zdaj prepirali kakšna je vloga koga, kaj se sme in kaj ne sme, otrok še kako dobro ve, kako je pri atiju in kako je pri mami...In vidim, da se tukaj zelo bojite, tako kot je že bilo napisano da bi otrok imel rad še koga drugega poleg vas, da bi mogoče rekel, ja veš mami, od atija pa to naredi boljše kot ti.... Vem to je boleče, a naj strahovi, pred tem, da bi vas vaš otrok imel manj rad, ali celo zapustil, ne povzročijo tega, da se otrok ne bo mogel vključiti v novo družino, ki si jo je ustvaril oče ali mati....Kakorkoli namreč obračamo mama in prav tako oče sta pač ena sama, pa naj bosta kakršnakoli, v očeh otroka sta zanj edina, ni pa nič narobe, če tudi pri kakšni drugi osebi najde ljubezen, razumevanje, podporo materinskega ali očetovskega čuta. Kaj je tu najbolj pomembno OTROKOVO POČUTJE, NJEGOVA KORIST, DA SE POČUTI VARNEGA IN LJUBLJENEGA !!!! Zapomnite si to.[/quote]

Ja, in potem svizec zavije čokolado. Ko si starši ustvarijo novo "idealno" družino, v kateri se otrok počuti "varnega" in "ljubljenega"... V stari družini se pa ni počutil tako! In ko se milni mehurčki razpočijo, ko "novi partner" po letu ali dveh začne zanemarjati svojo novo /novega ali gresta narazen... Ni črni scenarij, se pa vse prepogosto dogaja... Kje je zdaj otrok? Od svojega STARŠA odtujen, od novega partnerja, ki je gostoval v novi družini, nima več kaj pričakovati... Ker NOVI PARTNER po razhodu s staršem tega otroka do njega nima nobenih obveznosti več! In če se teh ljudi v otrokovem življenju tja do 15.leta zvrsti za prstov ene roke, KJE IN PRI KOM SE OTROK POČUTI VARNEGA IN LJUBLJENEGA.... Razmislite malo!
Default avatar

ninoč[email protected]

ninoč[email protected] je napisal/a:
Ja, in potem svizec zavije čokolado. Ko si starši ustvarijo novo "idealno" družino, v kateri se otrok počuti "varnega" in "ljubljenega"... V stari družini se pa ni počutil tako! In ko se milni mehurčki razpočijo, ko "novi partner" po letu ali dveh začne zanemarjati svojo novo /novega ali gresta narazen... Ni črni scenarij, se pa vse prepogosto dogaja... Kje je zdaj otrok? Od svojega STARŠA odtujen, od novega partnerja, ki je gostoval v novi družini, nima več kaj pričakovati... Ker NOVI PARTNER po razhodu s staršem tega otroka do njega nima nobenih obveznosti več! In če se teh ljudi v otrokovem življenju tja do 15.leta zvrsti za prstov ene roke, KJE IN PRI KOM SE OTROK POČUTI VARNEGA IN LJUBLJENEGA.... Razmislite malo![/quote]

Dodala bi še, da bi MORALE vse strokovne službe ( vzgojnovarstvene organizacije, CSD ) spodbujati in apelirati na to, da imajo otroci ločenih staršev ČIM VEČ stikov s staršem, ki je iz takšnega ali drugačnega razloga otroku odtujen... Ker oče ali mati ne zapusti družine ZARADI NEMOGOČEGA OTROKA, ampak zaradi težav v partnerski zvezi... Da se temu staršu odrečejo roditeljske pravice, da se mu onemogoča stike, da nekdo prevzame njegovo starševsko vlogo, je ABSURD! Tega bi se morali zavedati tudi novi partnerji! Imajo življenjsko družico, nimajo pa z njo otroka! Pika! Otrok je tudi po ZAKONU zakoniti dedič nekoga drugega! In absolutno morata imeti stike! Če starš tega otroka umre, je ON njegov zakoniti dedič! S partnerjem njegove matere nima NIČ, razen, če ga ne posvoji, oziroma če se ga njegov lastni starš odreče!
Torej, še enkrat-naj bodo nove družine take ali drugačne-stiki med staršem in otrokom MORAJO BITI omogočeni in vzpodbujeni predvsem s strani institucij, ki se ukvarjajo z otrokom ! Lp!

Moderatorji

mag. Nataša Durjava , EAGT geštalt izkustvena psihoterapevtka
durjavaN
prof. Andreja Vukmir , spec. zakonske in družinske terapije
Zavod Pogled
Mirjana Frankovič , transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj
MirjanaFrankovic