Starševstvo in vzgoja

Odgovarjajo: mag. Nataša Durjava, EAGT geštalt izkustvena psihoterapevtka • prof. Andreja Vukmir, spec. zakonske in družinske terapije • Mirjana Frankovič, transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj

Nenadna sprememba v obnašanju partnerjevega otroka...

Default avatar

Yvaine

Jalur je napisal/a:
Novi so novi, tu ne bi smelo biti razlike. In primer glede šole, kličejo lahko mamo ali očeta, novi nimajo tam kaj iskati, ne od očeta, ne od mame. Pa čeprav ima otrok z maminimm partnerjem več stika kot z očetovo partnerko. Kdo pa pravi, da več stika pomeni tudi boljši odnos? Očeta pa otrok tako ali tako ima, da mu ga mamin novi partner ne rabi nadomeščati. Kot ima mamo.
Pa še to, kaj če se otrok za par let odloči, da bi rad živel pri očetu? Tedaj očetova parterka dobi na veljavi, ker bo zdaj ona več z otrokom kot mamin partner? Tedaj pa ne rabi več otroka ignorirati ali pa naj cel teden samo pohaja, da ne bo imela stika z otrokom, za vikend, ko bo pa otrok pri mami pa lahko pride domov?
Vaša teorija v praksi čist pade. Ljudje smo različni, otroci so različni in treba se jim je prilagajati in jih sprejemati take kot so.
In še šolski primer ali ni vseeno kdo pomaga otroku pri domači nalogi, mama, oče, novi, nova? Glavno, da je naloga narejena in otrok učno snov razume? Ne? No, potem pa sem verjetno jaz res čudna. Bog pomagaj. LP, J.
Default avatar

Jalur

Zopet se postavi vprašanje, koliko časa je otrok pri očetu? Če gre tja recimo vsak drugi vikend, soboto in nedeljo, je to 4 dni na mesec. In te 4 dni ima otrok pravico, da je čimveč z očetom.
Moji otroci ne hodijo k očetu zato, ker jaz rabim varstvo. Potem je vseeno, ali ga ima soseda ali očetova partnerka. K očetu gredo zato, da so z očetom. In če želi oče sodelovat pri vzgoji in šolskem delu, potem je primerno, da je njegova odgovornost, da bo otrok naredil nalogo, ne pa odgovornost njegove partnerke. Saj partnerke ne bo vrag vzel, če se te 4 dni mesečno oče bolj posveča otroku kot njej, a ne? Ne mislim, da se mora tačas izselit, ampak zakaj bi moral oče izbirat med njo in otrokom? Saj nova partnerka verjetno pri dnevnih aktivnostih sodeluje, a ne? Samo ni ji treba bit užaljena, če gre oče na igrišče z otrokom brez nje. Ker v prvem postu lepo piše, da se čuti izključena. Pa da ona z mamo komunicira. Najbolje, da začneta o otroku komunicirati očetova tanova in mamin tanov, pa se vse zmenita.
Sem pa že v svojem prvem postu napisala, da so stvari v primeru skupnega skrbništva drugačne, saj ima v tem primeru otrok praktično dva doma in oče ima obveznosti z otrokom tudi takrat, ko ima ima druge obveznosti. Po mojem je velika razlika v stikih med vikendom in ob delavnikih, oz. v dneh, ko je starš v službi in v dneh, ko nima drugih obveznosti.
Default avatar

ninoč[email protected]

n
Yvaine je napisal/a:
Točno tako! Če je v šoli kaj narobe, kličejo mamo ali očeta ali kar oba! In nemalokrat se zgodi, da starš, ki ni skrbnik oz.ima le stike z otrokom (ki jih pa lahko izvajajo tudi novi partnerji), ne ve, kaj otrok v šoli sploh počne, kakšne so njegove ocene itd! In kako potem pomagati temu otroku? Rečemo materi in očetu naj pač spremljata njegovo delo in razvoj! Ko odideta vsak k svojemu partnerju, se o tem pogovorita z njim in vsak zase sprejmejo nek ukrep! Ali pa tudi ne!
Jaz pa trdim, da bi se glede vzgoje in skrbi za otroka MORALA starša tega otroka zmeniti med sabo in se tega tudi držati! In spodbujati vse tiste očete in tudi mame, ki skrb za svoje otroke prelagajo na druge, da prevzamejo odgovornost! Eno je igra in crkljanje, drugo je odgovornost in sprejemanje odločitev!
In še nekaj! Nikoli ne boste vedele, kako otrok pogleda svojega očeta in kako novega partnerja! Razlika je očitna! In če je otrok odmaknjen od svojega lastnega očeta, ga bo čakal in iskal vse življenje! Lp!
Default avatar

Ne eno ne drugo ...

ne moreš...sem nova in moj ima 2 .....če se distanciraš, kot da te ne briga ni v redu..če se preveč udejstvuješ, je brez veze, ker se me to ne tiče pač nisem mama, njo že imata...bolj se ne vtikam kot ja, ker sem mnenja, da njihov ČAS- JE NJIHOV ČAS. Torej , da sta otroka z očetom in ne z mano.
Torej toliko avtoritete, da nam ne serjejo po glavi , ostalo pa diktira mož, ko sta pri nama ne jaz.
In vse v zvezi z vzgojo in napotki tudi. Mene problemi tudi, če jih vidim ne tangirajo to je njuna stvar, da rešita, če hočta, če ne pa pač ne. Jaz sem nehala, ko sem dobronamerne nasvete (življenske) otrokoma (kot bi jih dala kateremu koli) dobila nazaj preko bivše,da se ne vtikujem . Mi je naredila uslugo, ker je ne vtikovati se dosti lažje zame kot *vtikovati se*.
Default avatar

soncnica977

Ja,prav zanimiva debata se je razvila...Določeni na forumu so narobe razumeli moje vprašanje..
Jaz sem vedno imela in še vedno imam dobre odnose z bivšo partnerko...Nikakor nočem v tej zgodbi odigrati vlogo zlobne mačehe, ki diktira otroku neke svoje norme in uvaja stroga pravila, kot v zaporu...Gre se samo zato, da se nikoli ne vtikujem v vzgojo..kljub temu, da kot vsi okoli mene opazim, veliko nesamostojnost otroka, sebičnost in trmoglavost...Vsak otrok je drugačen..soditi bi potemtakem morali vsakega na svoj način...
V tem odnosu se prekleto trudim, da se njegovemu otroku posvečam maksimalno vsako minuto, kar je pri nas..ko me rabi sem vedno tu zanj..partnerju ne odvzemam odogvornosti ali pričakujem, da bo otrok ta vikend, ko je pri nama samo z mano...ali z obema..na igrišče jih SAMA pošljem tudi na svojo željo..ravno z namenom, da lahko najdeta tudi čas samo drug z drugim...
Jezi me samo to, ker se je v trenutku mali obrnil od največje zaupnice v sovražnico.., saj prej sva razvila čisto prijateljski odnos- nikoli nisem hotela prevzemati materinske vloge..nočem ji hoditi v zelje, ker mamo že ima..,za nagrado, za moj čisto fer odnos do partnerice in njega,pa v zahvalo dobim samo nesmoštovanje in zmerjanje z "babo"...haloo to bi vsaki "tanovi" prekleto presedlo..
Naj omenim, da je pred 14 dnevi še sredi supermarketa med gručo ljudi, ko sva ga prišla tisti dan iskati domov pritekel za mano in rekel: Rad te imam..zelo rad sem pri vama, tudi našega dojenčka se veselim in ga bom imel rad...
Muči me samo ta nenadna sprememba..
Glede njegove bivše pa samo to, da jaz nisem razčiščevala z njo, da dobim dojenčka na mojo željo...po moje to ni njena stvar..povedal ji je mali, ki je sam ugotovil, ker smo ga dlje časa pripravljali previdno..in me je sama poklicala..in vprašala..kaj ji bom drugega povedala kot pa resnico...
Pač ne vem, zakaj imate določene ženske na tem forumu, ki ste očitno ostale same z otrokom toliko proti nam "tanovim"...in lepim odnosom, z vašimi otroki..
To je samo v njegovo dobro..
Default avatar

soncnica977

Aja, glede očetov, pa naj dodam še samo tole...res je, da včasih mogoče malce prelagajo vlogo staršestva na nas..malo zaradi pomankanja časa, malo pa tudi, ker jim tako ustreza..je lažje...
Vsekakor se strinjam, da to ni prav..oče je le oče, eden od dveh in zakonitih staršev otroka..
Moram, pa poudariti, čeprav to mogoče ni moja stvar, da so mamice res bolj obremenjene čez teden z obveznostmi otroka..čez vikend je več časa..a po drugi strani.. ,ko so v šoli obveznosti..pošljejo vrtec , kot v mojem primeru "ta nove" ali očeta, ko pa je kašno praznovanje, kjer lahko mogoče oče vidi svojega otroka, ko nastopa, gredo same ali pošljejo svoje starše...
Prikrajšani so očetje seveda..ki so marsikaj v življenju otroka zamudili..logično, da tam me nimamo kaj iskati..
Glede nesamostojnosti in nediscipliniranosti otroka, pa me, "tanove", ne bi težile, če ne bi otroku hotele samo dobro napotnico za v življenje..dandanes v življenju daleč pridejo samo samostojni in prilagodljivi ljudje..pa najbrž to že spet ni naša zadeva.. pa no, včasih tudi je, ko se gre za dobrobit otroka, ki ima drugače nadpovprečen potencial..enostavno, zdi se nam škoda, da bi to zaradi preveč pozornosti in razvajenosti v življenju zapravil in se oklepal maminega krila...
To, da smo se pa pripravljene dejansko čisto lepo pogovoriti o otroku, kako ravnati z njim z osebo, ki ga najbolje pozna in edina lahko da prave informacije o tem,kaj on res potrebuje pri nas čez vikend,je pa samo pokazatelj, da se trudimo, da bi čas, ko je pri nas preživel karseda prijetno...
Kar se pa očetov tiče, se včasih tudi bojijo "narediti red pri mizi", ravno zaradi nenehnega strahu, da bo otrok nekega dne rekel: Ne pridem več k tebi..kar se dogaja zelo pogosto...
Default avatar

WildWind

soncnica977 je napisal/a:
do sedaj sem se komentarja vzdržala...verjamem, da mu želiš najbolje ampak enkrat za vselej si zapomni DA TO NI TVOJ OTROK in nimaš tukaj kaj praskat s popotnicami in dobrimi nameni......"smo" imeli eno tako "tanovo", ki je otroke total zmešala z raznimi dietkami in tabletkami, dodajal fluor ko ni bilo treba, pametovala o vzgoji....na koncu pa svoja otroka pustila bivšemu, sama pa končala na psihiatriji....hvala, ampak ne hvala

svojo dobrobit otroka boš lahko sprobala na lastnih in ne tujih otrocih...........
WildWind
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Ability is what you're capable of doing.
Motivation determines what you do.
Attitude determines how well you do it.
Default avatar

soncnica977

Evo, točno o tem sem govorila..opažam, da se tu gor pojavljajo mame samohranilke, ki so z "slabimi" izkušnjami glede parterjevih tanovih...in so izredno občutljive na kakršnkoli nasvet, pa tudi, če je samo v dobrobit otroka...jaz nikoli nisem solila pameti ne njej ne otroku o njenih načelih vzgoje, sem pa pri sebi pripomnila, da se mali ne sme nespoštljivo vesti ne do mene in ne do drugih ljudi..če je to vtikovanje v njo in njenega otroka..potem ne vem, kaj bi občutljive mamice sploh rade...da me "tanove" sovražimo njo in njenega otroka in ga zafrustriramo še bolj,kolikor je že sam zaradi same situacije..ločitve parterjev in razdvojenosti med obema partnerjema..Samo v dobrobit otroka, bi mogoče kdaj lahko pomislile tudi na koga drugega, kot pa nase in svoje nerazčišene negativnosti, ki so se ji pripetile v preteklosti...saj se vendar gre samo za njihovega otroka..tu je pomemben ON..
in njegovo življenje.. Pomembno je, da bo zrasel v dobrega človeka in da bo čimbolj samostojen in prirpavljen na vse - dober in slabe stvari v življenju ...
Wildwind..tvoji primeri so čisto specifični in posebni..zato je resnično nesramno in neprimerno primerjati mene s to žensko, ki je tebi zagrenila življenje...
Default avatar

ninoč[email protected]

soncnica977 je napisal/a:
Že to, da se oglašaš tu gor, je znak, da se veliko preveč ukvarjaš s partnerjevim otrokom oz. se poglabljaš v njegovo obnašanje in odnos njega do tebe! TO NI TVOJ PROBLEM! Čisto drugače bi bilo, če bi pisal OČE tega otroka, kaj in kako naj ravna, da bodo odnosi med NJEGOVIM otrokom in njegovo partnerko čim boljši!

In ja, v dobrobit otroka je treba kdaj pa kdaj pomisliti ne na koga drugega, ampak samo in le na tega otroka, ki ima ob živečih starših pravico uživati vso njuno skrb in ljubezen! Vtikovanje nove partnerke v vzgojo slabša kvaliteto odnosov med staršem in otrokom!
To, v kakšnega človeka bo zrasel, naj skrbi očeta in ne tebe!
Primeri, ko nove partnerke prevzemajo vlogo matere tako očetu kot otroku, niso tako redki! In niso tako redki moški, ki po razvezi iščejo mamo in ne žensko!
Dokler nimaš izkušnje enostarševstva, težko sodiš o ljudeh, ki to izkušnjo pač imajo! Lp!
Default avatar

soncnica977

Logično, da je soditi o nečem, o čemer nimaš izkušenj težje, kot če si v tej situaciji...a vseeno se mi ne zdi lepo, da si takšne, v tem primeru ti- ninočkQ..zatiskate oči in verjamete, da je dobro, da z ljubeznijo škodite otroku in DA JE PRAV, DA ga zaradi ljubezni vzgajate v sebičnega egoista, ki je popolnoma nesamostojen in se ni sposoben spopasti z življenjem.. Popolni tujci vidjo isto..a verjetno je to popolnoma nedolžno,če omenijo, da to ni dobra popotnica za življenje.., če to omeni "tanova" je kriminal...vpliva na slabšo kvaliteto življenja otroka...sicer...pa kakor kdo hoče..rezultati bodo vidni v prihodnosti ko bo že prepozno..
Default avatar

14042009

Jaz imam izkušnje z enostarševstvom, od vrtca, pa dokler si nisem ustvaril svoje družine in obdobje nedružinskega življenja vmes. No, hvala možu moje mame in ženi očeta, da sta se normalno vključevala v družinsko dinamiko in nista brala knjig, ko sta me zagledala. Ne vem, mogoče sta imela moja mama in oče kdaj kakšen problem z njima. Če sta, sta ga imela ona, jaz prav gotovo ne.
Default avatar

ninoč[email protected]

soncnica977 je napisal/a:
Zdaj si pa zadela glavico na žebljico! Popolni tujci ( kar si ti za otroka ravno toliko kot je vzgojiteljica v vrtcu ali učiteljica v šoli), vidijo otrokov razvoj drugače kot starši! Ker nanj niso čustveno vezani v smislu materinstva oz. očetovstva!
Starši svojega otroka vidijo drugače-vse napake, ki jih delajo, so del njegove osebnosti , značaja, da ne zanemarimo genetike, ki udarja na dan bolj kot bi si želeli!
In starši imajo (naj bi imeli) radi otroka, kakršen je! Seveda mu je treba postaviti meje, a ko ga poserje, ko dela napake, je edino starš tisti, ki ga lahko razume in ki mu lahko pokaže, da se ne strinja z njegovimi dejanji, a ga ima kljub temu RAD! Mislim, da tega tuja oseba ni zmožna in to otrok čuti! Lp!
Default avatar

zobnamiska

S tem tazadnjim se pa ne strinjam ravno najbolj. Sama imam mačeho, ki je prevzela vlogo moje mame (le-ta ni bla sposobna skrbet zase, kaj šele zame). In lahko mirno trdim, sedaj ko sem tudi sama mama, da je prevzela to vlogo 100%, tako v vzgoji kot tudi na čustveni ravni. Nikoli ni bilo razlik med mano in polbratom (njenim biološkim sinom). Ampak jaz sem res potrebovala nadomestek moji mami, tak da v primeru tanovih to ne pride vedno v poštev. Sam povem, da je možno, da nebiološki starš prav tako dobro ali pa še bolje skrbi za otroka. In svoje izkušnje pač. "Biološko" v marsikaterem primeru žal ne igra ključne vloge.
Default avatar

soncnica977

Se popolnoma strinjam z napisanim..normalno, da starš pozna svojega otroka bolje kot kdo drug..in prav je, da ga ima rad in ga razume, sprejme, kakeršnokli je..to je čisto logično, a govorila sem o drugih stvareh, da mu ne postavijo dovolj mej...in s tem naredijo škodo sebi in njemu...
Default avatar

magdalenaa

Ne vem, zakaj se piše o tem otroku na forumu. Če je kaj narobe, če se opazi kaj sumljivega, se to pove očetu otroka in to je to. Dalje mora on urejati zadeve. A ker je to Slovenija in redkokateri moški doma kaj postori, pade tudi skrb za otroke iz prejšnjih zvez na mačehe. Tvoj problem je torej to, da boš imela otroka z nekom, ki se ni spremenil, ki ne zna kuhati in se mu ne sanja, katere obveznosti ima v zvezi z otroci, kaj šele da bi jih izvajal. Skrbi te naj, kakšen bo do tvojega otroka, do tebe, ker bo popolnoma isti kot je bil v prvem zakonu in je zdaj v odnosu do svojega otroka. In še žalostna resnica: spremenit človeka je težko, nekateri pravijo, da celo nemogoče.

Glede tvoje bojazni, da je otroku kdo kaj rekel in je zato "težaven". Meni je ničkolikokrat zletelo iz ust kaj žolčnega, a ljubezni otrok do očeta to ni nič zmanjšalo. Če je vzpostavljen dober odnos, se take stvari slej ko prej razčistijo, tako pri materi kot pri očetu....s pogovorom z otrokom, z druženjem z njim...se vse reši. Oče se naj torej pogovarja, druži z njim in nato oceni situacijo...ne ti. Če imaš pa lenega nezainteresiranega bodočega, pa ti seveda tudi ne smeš gledati stran, če boš opazila, da je možno, da je otrok zlorabljen, doma..v šoli...na izvenšolskih dejavnostih...velikokrat je "podivjanost" otroka posledica nekih njegovih težav...

v tej smeri se edino lahko pogovarjamo..

si se torej pogovorila z očetom otroka? kaj pravi? je otrok že kaj bolje?
Default avatar

Oče

ninoč[email protected] je napisal/a:
ninoč[email protected] je napisal/a:
Meni je pisanje ninočke izredno všeč, ker razkriva vso prikrito gnilobo in žlehtnobo naših "strokovnjakov", ki se valjajo po raznih sodiščih, CSD-jih šolah in podobnih dušebrižniških ustanovah in ki lastne travme rešujejo na ramenih drugih, za katere menijo, da so v podobni situaciji kot same.

Ti ljudje težko dojamejo, da obstajamo tudi mi, ki nimamo službe po predvidljivem birokratskem javnosektoraškem urniku, da nimamo izplačil točno na 5. v vsakem mesecu, ampak da je življenje bistveno bolj pestro in negotovo, pa tudi, da delodajalcu ali v mojem primeru stranki, ne morem kar reči, veste kaj, vsako sredo in petek se po 16 uri name ne obračajte, ker moram po otroka (kamorkoli že).

Še večja bučka tele gospe in samooklicane varuhinje otroških čustev pa je, da v šolo nikarte ne pošiljajte svojih novih partnerjev ali partnerk. če že nimate tetk ali stricev, babic ali dedkov, ali pa samo sosed, potem za to raje najamite in plačajte varuško. Vse v imenu tega, da otroci ne bodo trpeli, ko jih bodo v šoli spraševali, ali je odrasel, ki je prišel ponj, njegova (nova) mama.

Otrok rabi stabilno socialno mrežo, otrok se mora nučiti sam postavljati, vzdrževati odnose z okoljem in otrok se mora naučiti, da je za dobre/slabe odnose z ljudmi soodgovoren.

Če se pojavijo novi (resni) partnerji in življenjski sopotniki potem so ti ljudje del življenjske skupnosti otroka. Ljubosumni in zagrenjeni ex se seveda lahko prekoljejo na pol.

Sončnica,

prihod bratca ali sestrice je za prvega otroka zmeraj šok ne glede na to, ali je prišlek poln bratec ali samo polovičen. To kar opisuješ je čisto običajno ljubosumje in negotovost starejšega. Bodi potrpežljiva, mirna in ljubeča, pa se bodo problemi bistveno hitreje rešili.
Default avatar

armanda3

Sicer se v ostalem kar strinjam z očetom, zmotilo pa me je razmišljanje, da ne more delodajalcu ali stranki reči, takrat pa nisem dosegljiv, ker moram po otroka. Za otroka nekdo mora skrbeti in ta nekdo mora reči delodajalcu, stranki, in vsem ostalim, sedaj nimam časa, ker moram skrbeti za otroka. mnogo mater se mora odpovedati marsikateri službi, izobraževanju, napredovanju ipd., ker mora skrbeti za otroka. otrok ni nekdo, ki pride na vrsto, ko je vse drugo opravljeno in če ne pride kaj vmes. ko starši to spoznajo, se je tudi veliko lažje dogovarjat, prilagajat in usklajevat.
Default avatar

Vajalur

armanda3 je napisal/a:
Default avatar

Oče

armanda3 je napisal/a:
Najprej sem želel odgovoriti na to pripombo z vprašanjem, kako naj kirurg svoji stranki, ki ima odprt trebuh in leži na operacijski mizi, pove, da je ura 16 in da mora po otroke, pa da mu je resnično žal, da se je operacija zavlekla zaradi nepričakovanih zapletov. Pa je primer prehuda floskula.

Bom postregel raje s primerom iz svojega poklica. Predstavljajte si, da okoli 18 ure v petek popoldne izpade celotno Mobitelovo omrežje in slovenski uporabniki ne morejo več komunicirat. Brezžična telefonija, za razliko od dokončanja operacije, ni nujna storitev. Še več, pred 20 leti smo vsi čisto normalno živeli in preživeli brez nje. Zdaj si pa predstavljaj svojo reakcijo, ko bi ti glavni inženir na Mobitelu pojasnil, da bo omrežje popravil čez vikend, ker zadeva, za razliko od njegovih otrok, pač ni nujna.
Default avatar

najina ljubezen

Se strinjam z Očetom - pri nas imamo tudi nove partneje tako jaz kot moj bivši in se vsi zelo lepo vključujemo v urnike otrok in si pomagamo... Ni važno kdo pride po otroke v šolo, vedno so nas veseli:) Sicer pa, meni zelo odleže, kadar gre moj partner po otroke (njegov in moj sta v isti šoli), in tudi kadar gre samo po mojega otroka, ker imam še enega, ki je v dnevnem centru - je prizadet, in ga vsak dan popoldan peljem domov, zato mi takšna pomoč veliko pomeni....res pa je, zagrenjeni bivši si znajo zelo zagreniti življenje - na dolgi rok samo sebi:):)
Pa službe - ja , tudi jaz imam 24 urno dosegljivost in to vezano na pogodbo...mislim, da bi bila kmalu brez, če se ne bi javila, v nujnih primerih - ker imam otroke:) Ampak z dobro organizacijo...s tem da pustimo tudi to, da novi partnerji pedenajo naše otroke...je življenje lažje:)

Moderatorji

mag. Nataša Durjava , EAGT geštalt izkustvena psihoterapevtka
durjavaN
prof. Andreja Vukmir , spec. zakonske in družinske terapije
Zavod Pogled
Mirjana Frankovič , transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj
MirjanaFrankovic