opazke za velike družine-bodimo pošteni
Že kar nekaj časa se nisem oglasila na tem forumu. Moti me pa veliki besed, za katere menim, da niso krivi samo sogovorniki, ki kakor pravite jih velike družine motimo.
Z možem imava šest otrok. Vsi so pridni pri delu in v šoli. Po zakonu nam pripadajo otroški dodatki. Za vsakega otroka sva takoj po rojstvu odprla bančno knjižico, na katere priteka denar namenjen njim. Ko dopolni otrok 25 let ima vso pravico, da s tem privarčevanim denarjem razpolaga popolnoma sam, saj to je njegova pravica.
Upam, da ste me razumeli, da imava otroke zato. ker jih ljubiva, da jih lahko sama preživiva in ne zato, da živiva od denarja namenjenega njim.
Ponavadi se s srečo hvalijo tisti, ki so najbolj nesrečni. Pa hočejo nekaj sami sebi dokazat. Sreča se vidi na obrazu. Ali je ali pa je ni.
Upam si trditi, da se na obrazu slehernega človeka kaže kako življenje ima.[/quote]
Hmmm, očitno ti moj obraz seva skozi ekran, da si upaš tako z gotovostjo trditi o moji sreči/nesreči
ojoj, ti pa vsepovsod vidiš opazke:(….če te tako motijo, zakaj potem ne soglašaš z mano, ko pravim, da me prav briga kaj si drugi mislijo o meni/nas…Seveda so opazke, ne zanikam tega, ampak nimam veliko otrok zato, da se bom drugim za kar koli opravičevala, jim razlagala, bila nesrečna zaradi opazk…
očitno nisi razumela mojega posta….moja edina opazka je bila, da ne vidim smisla v tem, da drugim ljudem razlagaš, kako živiš ti s svojo družino, ker te verjetno opazke na račun št. otrok motijo…nihče, ki ima najrazličnejše opazke glede velikega števila otrok ni vreden, da mu karkoli razlagaš…
Nisem mislila nič slabega, oprosti, če je bilo tako razumeti…
Pa srečno!
Ne morem verjet kakšne stvari si očitate.Upam samo da teh vačih poustov ne berejo vaši otroci,ker bi bili verejetno zelo razočarani nad svojimi straši.Tudi sama sm mami petim otrokom.
To je forum velikih družin in mislim da je namenjem drugim stvarem kot pa debati zakaj imamo toliko otrok in od od česa živimo.Verjemite mi da država ne da toliko da bi lahko z lahkoto preživeli toliko otrok,kaj šele da bi jih kam peljali.Sama bom po petem otroku ostala doma to je zgolj moja odločitev ki bo meni življenje zelo olajšala ampak to sedaj ne pomeni da bom živela na račun države,ralika bo samo v tem da bojo denarna sredstava v naši družini drugače usmerjena.Vse v življenju je odvisno od organizacije in dogovarjana še posebaj v velikih družinah.
Želim vam veliko sreče….
zakaj pa šele pri 25-letih? nekatere pravice dosežejo s polnoletnostjo. pravzaprav veliko pravic in dolžnosti, predvsem uradno zapisanih.
ne vem, zakaj se tako obremenjujete z vsemi možnimi opazkami tujih ljudi, ki vam v življenju ne pomenijo nič!!!!
mi sicer nismo velika družina, imam “samo” dva otroka. sem pa pred leti vsak dan čuvala še dva sestrina in smo veliko hodili ven na sprehode. ja, so padale pripombe v smislu”a so vsi vaši” in podobno…seveda, moji, ponosno moji…vsi.
uživajte, otroci hitro rastejo…nekega dne se kar zaveš, da stojijo pred teboj mladi zreli ljudje…to je pomembno, ne pa…..
Mene pa zanima nekaj drugega.Vredu velika družina,zato,ker obožujete otroke.Ampak…ali se otroškega dodatka ne dobi zato,ker imaste premalo dohodka na vsakega družinskega člana.Kako gre zdaj to skupaj,da otroški dodatek nakazujete na račune otrok,živite pa s čim,če ste upravičeni do otroškega dodatka?Pa še dodatek na velike družine.
So nekateri,ki ne dobijo nobenega dodatka,pa imajo enega ali dva otroka,pa bi jim otroški dodatek prišel prav pri vsakdanjih stroških.Vi pa kar na bančne račune.Zanimivo.
Da ne bo pomote,nič nimam proti velikim družinam,samo ni mi jasno,kako jim denar vsak mesec ostaja,pa še upravičeni so do otroških dodatkov .
Nič kaj zanimivo. Čisto logično pa. Tudi največji privatniki dobivajo najvišje otroške dodatke. In njihovi otroci štipendije. Zakaj? Ker zlorabljajo sistem. Vsa bogastva imajo napisane na svoje starše. Prikazujejo si minimalne dohodke. Podjetja so prikazana na nuli. Zakaj? Ker jim država to dopušča. In njihova vest tudi. Zakaj pa ne potem?
Imeli bomo četrtega otroka. Ne živimo na račun države. Nikoli nismo prejeli enega tolarja ali evra otroškega dodatka, dobivamo dodatek za veliko družino in moramo vsako leto posebej prosit zanj. Ostala sem doma, vendar ne na račun države.
Ne zanima me, kaj drugi mislijo o naši veliki družini. Vesela sem, če je kdo vesel za nas. Drugo preslišim in si mislim, da imajo ljudje, ki nas opravljajo očitno neko težavo sami s seboj.
Mnogi ljudje imajo pač vedno kaj v rokavu za očitat drugim. Če imam enega otroka, se pa vtikajo v vzgojo tega, na kakšne dejavnosti hodi, koliko je sam doma, kaj dobi za jest, kako ga oblačim, kako mu gre v šoli… Meni se take opazke čisto nič ne zdijo kot nekaj proti velikim družinam. V našem okolju se ljudje kar naprej vtikajo v druge, vedno pa se najde kaj, da se ne ukvarjajo s sabo in izboljšanjem svojega življenja, ampak poskušajo v svoji glavi sliko o sebi popravljati tako, da slabo mislijo in govorijo o drugih. Število otrok ali kaj drugega, saj je vseeno
Pozabimo torej na očitke, ne razburjajmo se, porabimo čas za otroke, pa kolikor se da še zase, za partnerja, za tiste, ki nam dajejo v življenju pozitivno energijo, kaj podarimo, če si lahko morda privoščimo, ne nasedajmo reklamam in potrošniški družbi (denarnica nam bo hvaležna), ne solimo pameti, poslušajmo in morda manj govorimo, družimo se z ljudmi, ob katerim imamo občutek podpore in razumevanja … druge pustimo, da sami sebi naprtijo breme svojega šimfanja in slabe volje. Če nas njihova negativna energija ne bo dosegala, kaj šele prizadela, užalila, znervirala, potem se bodo morali s to negativno energijo ukvarjati predvsem sami in to zanje ne bo prijetno.
Nič kaj zanimivo. Čisto logično pa. Tudi največji privatniki dobivajo najvišje otroške dodatke. In njihovi otroci štipendije. Zakaj? Ker zlorabljajo sistem. Vsa bogastva imajo napisane na svoje starše. Prikazujejo si minimalne dohodke. Podjetja so prikazana na nuli. Zakaj? Ker jim država to dopušča. In njihova vest tudi. Zakaj pa ne potem?[/quote]
Brez zamere ampak ti verjetno še nisi bila nikoli privatnica, da take traparije stresaš okoli ? Ne bom rekla, da se ne najdejo taki kot opisuješ, gotovo se. So pa prej izjema kot pravilo in kar pišeš nikakor ne deluje na dolgi rok. Veš, država ima dolge roke pri pobiranju davkov in sila težko se jim je izogniti. Pravzaprav skoraj nemogoče. Zamudiš dva dni s plačilom obveznosti in sledi rubež. Danes sem dobila odločbo in že imam blokiran račun. Zato prosim, ne komentirajte področja, ki ga ne poznate iz lastnih izkušenj.
Tudi mene zanima odgovor na zgornjr vprašanje, a se bojim, da ga ne bom prebrala…
Spoštovani vsi starši velikih družin!
Kako prepričljivo delujete navzven o svoji sreči, če ne morete na vsak post pripisati kake z negativno energijo nabite misli?
Sicer pa ni, da bi človek posploševal – kot niso vsi z enim otrokom materialisti, kot niso vsi brez otrok nesrečni, tako tudi niso vse velike družine srečne in se vsi ne ljubijo med seboj na veliko. Vsak pa zase in za svojo družino ve, s kakšnimi težavami se sooča, kakšni problemi ga tarejo in zakaj.
Sicer pa dajem vso podporo vsem, ki koristijo vse ugodnosti, ki jim pripadajo po zakonu, ne glede na to, da so posamezniki bolj iznajdljivi in ne glede na to, da koristijo ugodnosti, četudi morda drugi mislijo, da imajo že vsega dovolj in preveč … To je stvar zakonodajalca, da uredi zadeve, če vidi, da se da zakn izigrati.
Sicer pa lep dan vsem!
danes še kar dobre volje mama
No še jaz !
Po kar dolgem času razmišljanja in obotavljanja sva se odločila še za 3 otročka .
in se sprašujem zakaj takšno obotavljanje ?! med 2 in 3 otročkom se je nardilo kar 6 let .
Srce in želja je velevala DA razum pa “joj vse je tako drago “.
Pol pa razmisliš in si rečeš ” zakaj ne ” a zaradi denarja .
Tako sva kar rekla :
-zdrava sva
-služba je ( če se zgubi se najde druga ,če hočeš delat )
-stanovanjski problem rešen ( 95 kvadratov )
-leta so bila taprava
-šla sva v to z razumom ( najboljša odločitev )
Otroški so pa glede na prihodke ,če bi pa čakali ,da država prispeva kaj več pol pa še 1 ne bi imeli. poznam jih kar veliko ki so samski in jamrajo ,da si težko kaj privoščijo .Vse je v organizaciji .Otroci pa tooolk hitro rastejo .
Imajo se radi ,tud skregajo se pa stepejo tud . Nevem a je to v nagonu ali kaj ( 3 fantje ).? tega je bolj malo ampak je vsaj 3,4 xna leto .
glede opazk pa so ja .ko sta bila samo 2 ni bilo tega sedaj pa ja .se kdo najde in reče ,da imamo velik dela ,čeprav midva na to ne gledava tako.
Se pa najde kdo ,da nas občuduje in rečejo vsaka čast .
tud jaz bom rekla vsa čast tistim ki imajo pa še več otročk .
Kako je izginilo to in kdaj ? saj nedaleč nazaj je bilo čist normalno imet po 5,7 otrok .
A revolucija s temi tabletkam ?!
mi pričakujemo tretjega (zelo zaželjenega in načrtovanega), ker sva si 3 pač želela… ker smatrava, da bova trem otrokom s svojimi prihodki lahko nudila dovolj dobrin ki jih recimo otrok 21. stoletja potrebuje, predvsem pa dovolj ljubezni!
in ker živiva v okolju, kjer je imeti več kot 2 otroka za ljudi generacije moje staršev nekaj čist nenavadnega, je bilo na začetku pripomb kar nekaj – takih indirektnih, so pa vseeno zabolele – sem potem začela že kar vnaprej ljudem govorit, da se ni ‘ponesrečil’, ker mi je šlo na živce tisto njihovo potuhnjeno tuhtanje ‘a ne znata nič pazit’??!!!
ampak če te (itak niso vredni besed) osebke odmislim, ugotovim, da jih je bilo pa ogromno, ki so iskreno čestitali in se veselijo z nami iskreno in prisrčno – in ti ljudje so mi glavni, tem lahko rečem prijatelji, za vse druge mi ni mar!! si pa komaj predstavljam kakšne opazke v naši okolici doživljajo tisti redki pari, ki se odločajo za še več kot 3 otroke… eni ljudje se imajo pač čas ukvarjat z vsemi drugimi, le svojega praga se ne lotijo.. žalostno :((
Zaradi mene imejte po 20 otrok al pa več, če jim lahko nudite dostojno življenje, počitnice poleti in pozimi, razne krožke, izlete, da se bodo lahko izšolali za stvar, ki jih bo zanimala, da jim boste pomagali do stanovanja, da si bo tudi oni nekoč lahko ustvarili družino.
Nikakor pa ne odobravam družine, ki imajo kopico otrok in pravijo ah bo že, bo bog al pa država pomagala. Hvala bogu mojim staršem za pamet, da sta vedela koliko otrok lahko imata, da jih preživita, pomagata, se jim posvečata, na podlagi tega sem imela super otroštvo, vedno smo kam šli, nikoli nam ni nič manjkalo in znam cenit vsako stvar, ki sta jo naredila zame.
Seveda bom imela samo toliko otrok kolikor jih lahko preživim s svojim in moževim delom in ne rabim od države čisto nič. Vsaka odrasla odgovorna oseba bi se morala tega zavedat in poleg tekočih stroškov, ki jih ima, bi vsak moral varčevati za otroke, da bojo po šolanju imeli stanovanje oz. se bodo lahko podali v ta kruti svet…no vsaj moji bodo preskrbljeni, zato pravim bolje 1, 2 ali pa 3 in bodo ti otroci imeli srečno otroštvo brez odrekanj in kasneje tudi svetlo prihodnost, kot pa ne vem kok otrok, ki bodo celo otroštvo trpeli zaradi pomanjkanja in ki bodo večni socialni problem. Socialnih problemom pa je že danes preveč in jih mi, ki služimo, delamo oz.garamo živimo!!!
Poznam pa tudi ženske, ki imajo kar nekaj otrok in skoz jamrajo kok je vse drago, da nikamor ne morejo, da nimajo za hrano, obleke itd….pa jih vprašam , a je bilo treba imet toliko otrok in mi odvrnejo, da bolj š toliko otrok in od države živet kot pa hodi v službo. Pol pa naj ne jamrajo.