Med.Over.Net

Starši in otroci

Odgovarjajo: Mirjana Frankovič, transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj

Za naše navihance je potrebno biti iznajdljiv, domiseln, ustvarjalen, igriv, vesel, nasmejan, iskren, vztrajen, včasih zaskrbljen ... Preberite izkušnje in zaupajte svoje.

Mirjana Frankovič , transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj

MirjanaFrankovic

kkao naj zaživim z dojenčkom

Default avatar

Hleneca

Na flaški je ta problem manjši, ker pač kupiš gostejšo mešanico. Dojenje zna biti pa kriza, verjamem. Napotke proti polivanju najbrž že poznaš (dvignjeno vzglavje, striktno podiranje kupčkov ... ), obstaja tudi način, da se zgosti materino mleko, vendar se ga zdajle ne spomnim. Mogoče poskusiš z brizgo? Vsekakor bi bilo fino, da bi bilo mleko gostejše. Se pa vse skupaj umiri, ko začneš uvajati gosto hrano.
Default avatar

Pokec

Kolegica je lani rodila takšnega palčka, ki ji je povzrčal veliko težav z dojenjem, je bila tudi čisto fertig, ker je bil tudi drugi otrok. Njima je zlafualo z nastavkom, kasneje pa sta tudi nastavke lahko opustila. Probati ni greh, morda je samo prevelik naval mleka, pa malemu ne odgovarja.

In ne sekiraj se preveč, tudi to bo minilo, verjamem, pa da si zdaj čisto na psu. Z mirnimi živci boš lažje prenašala pritisk in ne obremenjuj se z občutki krivde. Probaj pokombinirati dojko in adaptirano, morda je tudi zelo lačen, ko ga daš na dojko in se težje umiri, da bi lepo zagrabil. Saj veš, če smo odrasli preveč lačni, smo tudi kar malo nervozni, ko zavohamo hrano.

Držim pesti za vas. :)
_______________________________

"Umazanija z rok se lahko umije, z duše pa nikdar."

- N. S. Hruščov
Default avatar

majč30

Ja, ko uvedeš GH se stanje res lahko umiri, ampak do tja imata še daleč...če sem prav razumela, je dete staro en mesec...
Nisem zasledila kako punška napreduje?
lp in čim manj težav...
Default avatar

Hleneca

Je pa tko. Moja je jokala pri dojenju, ker je bila hipotona in ji polložaj ni odgovarjal. Se veliko sloči nazaj?
Default avatar

šepaše

otrok ima refluks, kot si sama povedala, tako da ne bit tako zamorjena. malo te pa morda daje še poporodna depresija. striktno se drži navodil in sprejmi da ima otrok težavo pa ti bo lažje. če pa se boš še naprej tako počutila pa bi bilo dobro da se pogovoriš z svojim zdravnikom. nič ni narobe če si žalsotna, "depresivna" (namensko pod narekovaji, kerto ti lahko reče kvečemu zdravnik), samo če ne bo šlo drugače poišči pomoč.
Default avatar

[email protected]

Draga mamica!

Kot bi brala svojo zgodbo izpred slabih dveh let. Po prvorojenki, ki je izpraznila dojko in pozneje stekleničko, preden rečeš keks, je sledil šok, ko se je rodila drugorojenka: enostavno ni marala piti. Po hudih preglavicah z dojenjem, ko se je enostavno upirala, pačila in jokala, medtem ko je meni mleko brizgalo na vse strani (zaradi strahu pred izgubo mleka sem si dodatno pomagala še s črpanjem, kar je seveda še spodbudilo laktacijo), sem obupala in ji ponudila stekleničko. Najprej svoje izbrizgano mleko, potem pa še celo paleto prilagojene hrane - nič. En teden, ko je bila stara komaj mesec dni, sva bili hospitalizirani, kjer niso ugotovili popolnoma ničesar. Mene so dali na dieto brez mleka in jajc, njej Pregomin - nobenega izboljšanja. Na koncu so dvignili roke nad nama in naju poslali domov, kljub temu, da s težo ni napredovala. Doma se je kalvarija seveda nadaljevala, šestkrat na dan smo punčki dobesedno tiščali dudo v usta in jo zalivali z mlekom, kolikor je pač šlo. Vmes sem bila z njo zaradi neješčosti pri zdravniku tolikokrat, da sploh ne pomnim, četudi so me večinoma le čudno gledali, saj je otrok s težo še kar napredoval - jasno, ko smo jo pa dneve in dneve dobesedno posiljevali s hrano. Menjavala sem obliko dudic, pa stekeničk, pa jo enkrat hranila z Aptamilom, drugič z Bebo, ji flaško ponujala med spanjem, skratka, ni je finte, ki je ne bi preizkusila. Pri treh mesecih je hči popila včasih 120 ml, takrat smo vsi skakali od sreče, včasih pa samo 20 ali 30 ml. Ker sem bila popolnoma na koncu z živci in izčrpana, sta hodili za vsaj en dekličin obrok dnevno k nam mama ali tašča, za kar jima bom večno hvaležna, in brez nepotrebnih neslanosti in pametovanj hranili otroka. Ne bom pozabila, kako bi morala otroku začeti dajati že naslednji obrok, ker so minile že tri ali štiri ure od začetka prejšnjega hranjenja, medve pa še s prejšnjim hranjenjem nisva končali. Mora, ti rečem. Je pa moj mož že takrat večkrat pripomnil, da mala mogoče enostavno ne mara mleka, kar smo imeli seveda vsi za neslanost, češ, vsak dojenček pa ja mara mleko...

Skratka, naše težave so se v glavnem uredile, ko smo pričeli z gosto hrano, ki sem jo, bolj kot ne iz obupa, začela uvajati že pri štirih mesecih. In glej ga, zlomka, deklica je dejansko začela jesti. Seveda sem ji v hrano veselo dodajala kakšno maslo, pa kislo smetano, da bi bili obroki ja čimbolj kalorični, ampak zdaj, ko se ozrem nazaj, vidim, da brez potrebe. Počasi smo opuščali mlečne obroke, čeprav smo se z njimi mučili še tja do enega leta. Ampak je bilo vseeno dosti manj stresno, saj je deklica še kako rada jedla skutke, pa razne mlečne kašice in podobno.

In sedaj? Punčka je stara 20 mesecev in se krasno razvija.Sicer ni med največjimi in najtežjimi, pa vendar je čisto primerno raščena. Kar se hrane tiče, obožuje bolj mesne stvari, uživa predvsem na kakšnih piknikih s čepapčiči in klobasami. Pa makarone, zelenjavne juhice, krompir v vseh oblikah, tudi kakšno ne preveč papricirano joto, segedin ali polento z golažem z veseljem maže. Nasploh je veliko manj izbirčna, kot njena starejša sestrica, ki je še vedno zaprisežena "mlekarica". Tamala pa sicer tu in tam še vedno spije kaj mleka (predvsem zjutraj), ni pa njegova velika oboževalka. Tako da je očitno res najbolj prav imel moj mož, ko je edini ugotovil, da deklica očitno ni nora na mleko.

Pri nas so se zadeve torej sčasoma uredile, pa sem prepričana, da se bodo tudi pri vas.
Default avatar

S-TINA18

Moja hči je imela enake probleme s prvo hčerkico. Ni in ni hotela dojke, ne nastavka - v glavnem (bruhala, krčila..) : ni se hotela dojiti. Najhujši je bil prvi teden v bolnici, ko so babice na vsak način hotele doseči, da bi se otrok dojil-vendar je to druga zgodba. Na kratko: ko smo hčero prepričali, da naj pozabi na dojenje, smo otroku ponudili kombinacijo Novalaca proti bruhanju in proti krčem-pa se je kot po čudežu vse uredilo. Kupili so tudi posebno usločeno flaško z MEHKO DUDO, mislim da chicco, s katero otrok zajema najmanj zraka pri hranjenju in seveda: podiranje kupčka. Zaradi dojenja pa se ne sekirat - če ne gre, pač ne gre, veliko zdravih otrok leta okoli, ki se niso mogli dojit. Ta prisila obveznega dojenja vam bo bolj škodila kot koristila. Le pogumno in napišite kako vama gre. (Možno pa je tudi, da otrok mleka ne prenaša, kar bi zdravniki morali ugotoviti- v familiji smo imeli tak primer- takega otroka prehraniš s Sojamilom-pa tudi zraste).
Default avatar

arita

Ma ne se sekirat. Jaz sem imam 4,5 let starega sina, ki se žal ni hotel dojiti, kljub mojim prizadevanjem, da bi se dojila ni in ni šlo. Skratka naprej smo se hranili z aptamilom. Je pa res, da je popil od enega leta naprej skoraj vsak dan liter tudi do liter in pol alpskega mleka. Je pa zelo odporen. Do danes ne vem, če je bil bolan trikrat. Pa še to sam prehlad. Obratna slika se je pa pokazala pri hčerki, ki je danes stara leto in pol. Žal sva bile takoj po rojstvu en mesec in pol v bolnici, toda kljub temu da sva se v prvih dneh dojili sem potem prekinila z dojenjem, ker sem bila zelo živčna in so mi dejali da se to prenaša na mledko. Tko, da sva prekinili z dojenjem. Zato ti polagam na srce, da se res ne obremenjuješ s tem, ker to še ne pomeni, da si slaba mama. Je pa res, da je najcenejše in mogoče tudi najboljše za otroka. Če ne gre pač ne gre. Nismo vse rojene za to. Lep dan
Default avatar

onina

Moja izkušnja...
pri nas so bile tudi težave z dojenjem. Se je kar lepo dojil ene par minut, potem pa pričel odrivati in krčiti noge. Pa sem po nekem času ugotovila, da moram prenehati uživati mlečne izdelke (mleko, jogurti, skute,...) in od takrat je bila dojenje prava poezija. Po 5 minutah je bil še vedno miren in se dojil - prej sem bila pa čisto fertig. Ko je dopolnil 3 mesece, sem pojedla skutino pito - spet je bila kriza. No, potem sem počakala z uživanjem mlečnih izdelkov do 4. meseca in od takrat naprej ni bilo težav. Sem pa v Lekarni kupila kalcij, kot nadomestilo za mlečne izdelke.
Default avatar

kamabo

Pri sinu ( danes star 13 let ) smo se tudi mučili z dojenjem tri mesece in prešli na flaško.Na srečo jo je super sprejel in smo si vsi oddahnili on pa lepo pridobival na teži in se normalno razvijal. Pri punčki ( danes 2,5 leti ) enako težave, dojili z muko dva meseca in tudi poskusili flaško in je bilo v redu. Pri obeh sem torej kmalu prešla na flašo in mi ni žal, saj vem kako se je mučiti z dojenjem in nikoli ne veš ali je sit ali ni, pa zbruha..pri flaši vsaj veš koliko dobi. Verjamem, da se boš pravilno odločila, da bo za oba boljše in prijetnejše. Veliko sončka ti želim.
Default avatar

lupe

tudi sama sem se hudo namatrala z dojenjem...v porodnišnici nama nikakor ni steklo...najprej sem sama dobila mleko šele okrog 5. dne, ampak takrat pa je bila moja mala tako slabotna od zlatenice in obsevanja, da skoraj nič ni uspela potegniti. Zraven vsega je izvajala pritisk še pediatrinja, ki je kar predvidevala, da ne želim dojiti...jaz pa sem bila tako neprespana ( tudi cele noči sem jo imela na prsih) in na robu, da se mi je že mešalo...dodatek sem ji dajala po flaški, ker mi nikakor ni uspelo po brizgalki...kar je privedlo pri mali do sesalne zmede in še bolj otežilo dojenje. Doma sem jo imela neprestano na rokah oz. prsih, da je vlekla, flaško sem pa že 5. dan po prihodu domov pospravila. Kar nekaj dni je trajalo, da je spet normalno vlekla (pri drugem otroku ne bom niti začela z njo)...ko nama je dojenje končno steklo, pa so se začeli krči,tudi po cele dneve- takrat sem bila pa že tako utrujena, izčrpana, nemočna (ko je jokala mala sem tudi jaz)da sem imela podobne misli...ko so le ti minili in je začela spati vso noč, je spremenila prehrambene navade in je začela jesti na daljša obdobja...jaz pa sem jo pristavljala kot prej in mi ni takoj kapnilo, da pa še ni lačna oz. da je že sita( prej je jedla vsako uro in to po 40. min., potem pa kar naenkrat po tri minute na uro in pol(v tistem mesecu pa se je zredila za 1.385kg.)...
zraven vsega pa je še zelo aktivna dojenčica, ki potrebuje dosti pozornosti, saj se kar začne jeziti...zraven nje ne utegnem postoriti skoraj nič.Pa se več ne sekiram, glavno da je zdrava, da dobro napreduje, da je zadovoljna in nasmejana...
Glede odrivanja:tudi moja se, kadar ni lačna...pa sem bila že prepričana, da gre pri njej za ekstenzijski vzorec
pa vso srečo

Moderatorji

Mirjana Frankovič , transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj
MirjanaFrankovic