Živjo

Pred mesecem dni sem rodila drugega otroka.
Na začetku je šlo, kar kmalu so se začele težave. Enostavno noče jesti. Se dojiva. Na prsih se pači, odriva. In na koncu bruha. Bili sva hospitalizirani in niso nič kaj ugotovili razen refluks in domov za napotki. Ampak nam to nič kaj ne pomaga. Vsako dojenje je matranje. Ponoči se napenja in ob tem seveda bruha. jaz pa živčna.

Ne vem več kaj naj. Z otrokom sploh ne uživam. Sprašujem se celo , kaj mi je bilo tega treba. Imam starejšega sina. Namesto, da bi zdaj vsi uživali imam muke. Vsakega dojenja se bojim, gledam na uro, trepetam če bo hotela jesti ali ne…enostavno težko je in ne vem več kaj naj.

Je imela katera podobno situacijo in kako se je izvlekla iz nje

piši na forum dojenje
pa srečno in ne obupaj

Če ti dojenje ne gre, zakaj se pa mučita?
Pač ga nehaj dojit pa na flašo. Ok res da je dojenje nekaj najbolj naravnega, ampak če ne gre pač ne gre. Ne si zdej otećevat življenja zaradi misli kaj bodo pa drugi rekli.

Mah saj sem tudi sama pomislila na to, pa so mi v bolnici rekli, da ni rečeno, da bo boljše z adaptiranim in da potem poti nazaj ni.
Na forumu dojenje..sem že vse prebrala. In nobem nasvet nam ne ustreza:(

Kaj pa kombinacija dojenja in flaške. Če si vsa živčna in nerazpoložena, to čuti tudi otrok in vse skupaj je še labše. Pa tudi precej negativno razmišljaš, pazi, da niso to znaki poporodne depresije, še dalje išči odgovore pri strokovnjakih.

Sej mogoče ti bo nasvet malo mimo, pa najbrž si ga tudi že slišala…poskusi se čimbolj sprostiti…upam da ti uspe, verjamem da ti ni fajn…kako pa sicer punčka napreduje (rast, teža?) Se normalno polula, in odvaja blato?
Morda bi res poskusla s stekleničko…lp in veliko sreče M.

kaj pa recimo, da si en teden izčrpavaš mleko in tega otroku ponudiš namesto dojke? Boš videla kako bo otrok reagiral na flaško. Če pa ne bo boljše, pa lahko še vseeno preklopiš nazaj na Zizaland 😉

poskusi s kombiniranjem. Ponudi ji flaško, nato en obrok dojenje in boš videla, da bo zalaufalo. Mogoče pa ji tvoje mleko ne odgovarja, paziš na prehrano?

Upam, da bo vse steklo kot je treba in še en napotek – uživaj s svojo bebico in ji daj najvažnejše – svojo ljubezen. Čeprav je še mala, že čuti tvojo napetost in živčnost in to se odraža tudi pri njej in predvsem pri tvojem mleku.

Pa obilo užitkov in javi, kako vama je uspelo.

lp,

B.

Jaz razmišljam enako. Dojenje je super in krasno, če steče. Če ne steče postane mučenje mamice in otroka.

Zakaj ni poti nazaj. Kupi pumpico, si stisneš svoje mleko in po flaški nahraniš otroka. Ko sta oba mirna in spočita ga poiskusiš vsake toliko podojit sicer pa stisneš. Če mleka ni dovolj dodaš prilagojeno mleko.

Sit otrok je zadovoljen otrok. Poleg sveže plenice ga v bistvu ne zanima nič drugega:)

Sicer pa kakor je začetek težek, hitro mine. Takoj, ko bosta začela uvajat gosto hrano boš pozabila na vse muke:))) Preverjeno.

Jaz sem imela podobne težave s prvim.
Neprespanost, utrujenost…ne predstavljam si pa v tistem času še enega otroka…tako da te popolnoma razumem.

Refluks je tudi za otroka kar nadležna diagnoza. Peče ga v želodčku, skisano mleko mu prihaja nazaj in poliva. Mi smo imeli velike težave dokler ni začel z gosto hrano.
Ker ni pil več kot 80-100ml na obrok, pa še tega je šlo pol ven, se ni redil in bil kar naprej lačen. Vstajala sem na 20-40 minut celo noč. Do 5 meseca sem dojila, vendar ni šlo, ker tudi mleka ni bilo več. Ko smo začeli s prilagojenim mlekom (milumil…gostejše pripravke, prav za reflux) je bilo malo bolje. Še vedno je polival in mi smo se naučili (tudi smo bili v bolnici), da potrebuje več malih obrokov, žal.

Pri nas je pomagalo privzdignjeno vzglavje (oz. celo ležišče za kot 45), majhni obroki, masiranje trebuščka…pa potrpljenje.
Če imaš koga, da ti lahko pomaga, naj le prevzame otroka za kako uro (jaz sem imela pri prvem težave tudi s tem, ker mi je šlo na jok, če je kdo hotel pomagati:((() …vse je minilo. Traja pa kar dobro leto, da se otroku popravi ta reflux. Večkrat tudi bruhajo pri gosti hrani, zato boste morali paziti, da boste tudi takrat dajali manjše obrokce, večkrat…kak čaj iz janeža in kumine….
Bo minilo, se mi pa smilite. Želim vam vso srečo.

To, ko pomišljaš, kaj ti je bilo treba tega otroka-tudi normalno. Jaz sem bila v prvih mesecih tako utrujena in živčna, da sem se tresla ko sem prišla v spalnico in sem v nekem momentu celo pomislila, da dam otroku blazino čez glavo…si predstavljaš to depresijo?? Na srečo sem šla prositi moža, da on bedi in ga hrani, ker meni se je že mešalo…dobro, da je to bilo samo enkrat, se mi pa zdi danes nepojemljivo. Se ti pa zna zgoditi, da bo ta “naporni” otrok vaš ljubljenček:) Sedaj je vedno glavni in drugi pol toliko ni zahteven:)-po kakem mesecu se boš navadila na naporen ritem…

Naj te potolažim pri nas je bilo podobno. Najprej je zavračal eno dojko, potem se je celo popoldne odrival, ker je imel hude krčke. Mleko sem si potem izbrizgala in mu dajala po brizgi, ker flaše ni hotel. Pri 6 mesecih je fajn zbolel pa spet ni hotel sesati. Težko ti je pametno svetovati, ker takrat res ne veš kaj bi. Poskusi ga hraniti na samem, nič ne bodi nervozna, pristavi ga večkrat po malem, da ne bo prepoln želodček, ta čas naj se z drugim otrokom ukvarja nekdo drug ti pa si vzemi več časa za hranjenje.
Sigurno bo minilo, saj pri nas je sedaj pa imamo drug problem kako ga odtavit.
Na flašo pa ne bo še bolj polival.

Tudi jaz sem se srečala s podobnimi problemi. To polivanje je groza, ki se še vedno ni čisto končalo, kljub temu, da smo dopolnili že eno leto. Vem kako ti je, ampak preklopi v glavi in začni uživati. Jaz sem se zaradi vseh težav, ki sem jih imela z dojenjem (mala je malo povlekla in zaspala, pa spet povlekla in zaspala,…skratka začaran krog, povrh vsega ima pa še refluks) odločila tako, da sem vedno najprej podojila in nato ji dala še adaptirano mleko AR. Pa sem tako vztrajala do 7 meseca in ja, šlo je veliko, veliko časa, ampak danes si ne morem očitati, da nisem dojila. Je pa bilo naporno za znort in mala je še danes zahtevna tako in drugače. Glej, reci da zmoreš, pejt ven na klepet, da malo odmisliš, kako je vse skupaj težko. Meni je bilo prve mesece za znort, utrujena sem bila, da sploh nisem vedela kje se me glava drži, za večino stvari sem bila sama, ampak sem zmogla. In tudi ti zmoreš. Samo preklopi v glavi. Najdi si mamice z dojenčki za razne klepete. Ti bo lažje.

Ja, težko je biti pameten. Se strinjam s kombinacijo, flaša dojenje. Pa naj otroka kdaj nahrani očka in ti se malo spočij!

mi smo poskušali z vsem: dojenje, stekleničke (pa če ni teklo ven, ni hotel vlečt), pa po žlički, pa s šprico, pa na razne finte in različna prilagojene mešanice….taki, z zdravim otrokom si niti predstavljati ne morete, kaj vse probaš, pa ne gre.
Ena je predlagala pogovor z drugimi mamicami….ne bo šlo. Vsaj po mojih izkušnjah ne:) Drugi so pili, se redili, jedli, mame dojile, imele mleka….ti pa dojiš cel dan, mešaš mešanice, zlivaš hrano stran, obleke so vse pobruhane, iz jošk ti teče povsod, samo v otrokova usta ne….vsi ti delijo neke nasvete (dobronamerne), ti željo pomagati…pa ne uspe.

Tudi v bolnišnici je bila sestra pametna, pa je zlila v otroka preko nekega cuclja z veliko luknjo 150ml in preden je končal, so imele celo sobo pobruhano….enostavno ne gre. Otrokov želodček ne prenese oz. ne zadrži, ker refluks pomeni želodčno zapiralko, ki ne dela…

Nekako moraš ugotoviti sama, kaj tvojemu otroku najbolj paše.
Tem otrokom zelo paše, da so pokonci, da so na rokah…mi smo se nosili cele noči, pa jokali, pa se zvijali…žal.

Prvo leto je hudo, drugo je malo boljše in potem gre:) Po 6 pa ni več problemov s hrano:)))

Kupi aptamil in nahrani otroka, pa bo.
Če zavrača dojenje, res ne razumem, zakaj se toliko mučita.
S tem, ko na silo dojiš, ustvarjaš pritiske in se čustveno ne povežeš z otrokom, delaš precejšnjo škodo – večjo, kot če ne dojiš.

Taki otroci tudi flašo zavračajo in še vedno polivajo…
Malo pomaga gostejše mleko (AR)
Flaša je tudi zato ok, ker lahko vidiš, koliko popije.

ne pozabi, da ima še enega otroka. tebi je bilo težko z enim, sama priznaš. ona ima še nekoga, ki ravno tako potrebuj njen čas in moč, predvsem pa potrebuje mirno in sproščeno mamico.

moj nasvet – poskusi si izčrpat mleko in ponudi. če ne gre po flaši, probaj z brizgo. na tvojem mestu bi se obrnila tudi na pediatra v porodnišnici, na osebje v laktariju ipd.

Hvala vsem za nasvete. problem je, da sem naredila flašo in nikakor ne sprejme nobenega cuclja, niti dude:((

Ja Mirella mislim, da sem že blizu depresije:((

Upam, da bo minilo. Komaj čakaš, da ga dobiš v roke in začneš uživati, potem pa vse prej kot to. Ena sama matrarija.

MOrda obstaja možnost, da bi naredila gostejšo mešanico in mu jo dajala po žlički?
Samo razmišljam, ker se mi res smiliš.

zelo podobne težave so bile pri nas pri drugem otroku. In še vedno je problematičen osemletnik – ampak naj te potolažim problematičen je samo pri hrani, sicer je krasen fant. Isto je odklanjal dojko in jaz sem vedno mislilla, da nimam dovolj mleka, da je nervozen, ker pač nič ne priteče, pa je bilo ravno obratno – ko je prišel naval mleka, je glavo obračal stran in jokal…Čez pol ure pa že jok,napenjanje,bruhanje pa seveda moje paničarjenje, da je spet lačen… utrujenost, živčnost, nobenega zadovoljstva… pač prvi meseci niso vedno tako idilični in lepi. Da bi opustila dojenje se mi ne zdi smiselno, ker bo s flašo isto. Naš še vedno je velikokrat pa pomalem. Veš kolikokrat se spomnim, na to, ko je kakšna dobra gostija, on pa poje čisto malo in pravi da je sit. Čez čas pa zopet pride in je že lačen.
Poskrbi zase, naj ga ima še kdo drug, pojdi ven, veseli se, ukvarjaj se z večjim otrokom… Saj vem, govoriti je lahko. Zdrži, boš videla, da lepo še pride.