Najdi forum

Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Družina Starševstvo in vzgoja Vzgojiteljca me je prizadela

Vzgojiteljca me je prizadela

Pozdravljene,
prosila bi za vaše mnenje, ker to kar se mi je danes zgodilo me je prizadelo.
Imam otroka v vrtcu in danes, ko sva odhajala otrok ni hotel reči adijo, jaz sem mu enkrat rekla, da mora vendar nisem vztrajala, saj sem si mislila se pogovoriva sama o tem, da to ni prav kar je naredu.
In potem ona, da nič ne je in da tudi poizkusiztti noče, da je zalo trmast, da hoče vedno povedat in da vedno zahteva razlago če ga kaj zanima in do tukaj vse uredu, ker mi je vse to jasno vendar se borimo proti trmi in nam včasih bolj včasih manj uspeva. Toda naslednji njen stavek me je pa prizadel in sicer: če me ni sram da je tak, ker njo bi pa sigurno bilo. Skratka povedala mi je da me je lahko sram kakega otrok imam.
Rekla nisem nič, ker sem bila tudi malo šokirana sem se pa možu v telefon fajn zjokala. In zdaj ne vem al naj ji jutri rečem, da to mi je bilo malo preveč al naj bom tiho.
Hala, ker ste me brale.
Rekla ji nisem nič,

Ja, otroka je pa že treba naučit da bo pozdravljal. No, če je mlajši kot tri leta, se mu lahko oprosti, pohvalno pa vseeno ni.

To, da je trmast, je pač normaln, a ne.

Ni pa normalna taka izjava učiteljice, in ona je tista, ki bi jo moralo biti sram, ker take bedarije govori. In, ja, jaz bi ji povedala.

nova
Uredništvo priporoča

men se zdi pa da jih ful pretirava s tem, da ste za vsako stvar-besedo užaljene…a ste res tok mehke duše in občutljive na vse???

Tega pa ne verjamem.

Ne, tega ne bi smela reči, na glas ne. Lahko si misli kar si hoče o tebi, o tvojem otroku, a o tem na glas razmišljati kar tebi v fris? Profesionalno, ni kaj.

Jaz bi stopila do ravnateljice vrtca. Pa tudi njej bi povedala, da se takšnega načina komuniciranja lahko gre na cesti ali doma, ne pa v službi.

To je res, da mora pozdravljat in na temu tudi vztrajava in to načeloma počne. Nisem rekla, da sem užaljna rekla sem samo, da me je z tako izjavo prizadela. In ja sem zelo občutljiv tip človeka in vsaka najmanjša stvar me prizadene in ne morem si pomagati žal. In zato, ker vem kakšen tip sem zato pazim ,da drugih ne užalim, ker pol se itak jaz 100 x bolj sikiram. Aha star pa je 4 leta.

Ne razumem najboljše. Ali je rekla, da bi njo bilo sram, če bi se njen otrok obnašal tako, kot je pozneje govorila (trma, za vse potrebuje pismene prošnje, ne uboga navodil….) ali da bi jo bilo sram, če ne bi hotel pozdravljati.

Ne vem zakaj se mi zdi, da bi bila zgodba te vzgojiteljice čisto drugačna. Mogoče vas že vse leto opozarja, da fanta malo spravite v red in mu postavite meje, pa nič od vas. Mogoče otrok vsake toliko kakšno resno ušpiči (udari koga, naredi kaj čisto po svoje, kar pripelje do nezaželenih posledic…), vi pa se niti ne pomenite z njim. Ne vemo, kakšno je ozadje zgodbe.

Da bi vzgojiteljica kar na lepem vzrojila, ker mulček ni pozdravil in bi ti rekla, da te je lahko sram, mi nekako ne gre v račun. Če je pa to res, potem ima ta vzgojiteljica najbrž še veliko podobnih prebliskov in to nikakor ni edini njen kiks. Če je tako,se pomeni z ravnateljico.

meni ni jasno zaradi česa bi bilo vzgojiteljico sram, če bi bil njen. Ker je trmast, skoraj vsi imajo kdaj pa kdaj svoj dan, ali zato, ker je zvedal fant, pa ona ne ve odgovorov? Če otrok ne je, tvoja stvar, tko al tko plačaš tudi hrano, ki je tam. In zdaj se ne sekiraj več, tvoj otrok je še vedno tak kot je bil včeraj, dokler ti ni ona govorila teh stvari. Jo pa jutri le vprašaj če ima PMS? Ma, mal bodi nazaj žleht.

Moj odgovor bi bil NE. Jaz se svojega otroka nikakor ne bi sramovala zaradi tega ker ni hotel pozdraviti očitno zelo neprijazne in zajedljive vzgojiteljice, ki ne ve, kje je njeno mesto.

Jaz bi ji takoj rekla enih par, ker sem tak človek, da se ne pustim. Če bi bila na tvojem mestu, bi se kar lepo pogovorila z njo, da to, kar je rekla, ni profesionalno.

Frca. ja sigurno bi bila zgodba vzgojiteljice drugačna, ker ona tega ni doživela tako kot jaz. In ne nas ne opozarja celo leto in nam ne govori kako je grozen in tako dalje. Nasprotno jaz jo najmanj 2x na mesec vprašam, če je kaj posebnega in če moramo na kaj pazit je le ona vsak dan 8 ur znjim. Če so bili že prej problemi znjim (razen tega da ne je, ampak to meni ni nek problem zaradi katerega naj bi se ona sekirala ) to poskušamo sami rešit.

Hm, mene ne bi bilo sram otroka, sram bi me bilo mene same.
In namesto da se zdaj ubadas z vzgojiteljico in sramom in prizadetostjo in vsem tem, se zacni resno ubadati s tem, kako spremeniti otroka. Verjamem, da si se do zdaj trudila, a ocitno tvoja metoda ni obrodila sadov. analiziraj, kaj delas, kaj je morda prav in kaj ne ter popravi.

Vsi otroci so trmasti, eden bolj, drugi manj, pa se faze imajo, ko so trmasti u iber. Ti si svojega otroka predstavila kot trmastega in nesodelujocega, to pa je motece.
Ce pa gre le za fazo, potem se pa ne daj, ne popuscaj in zaupaj, da se ta faza realtivno hitro neha, ce ji starsi ne podlezemo. Sicer se res ponavlja, a vsakic v milejsi obliki.

Ni pomembno biti popoln, pomembno je biti popolnoma to kar si.

Zaradi tega vzgojiteljica še zmeraj nima pravice, da ji reče, da njo bi bilo sram, če bi imela takega otroka. Se da povedati tudi na lepši način, pa ni treba zavijati vsako besedo v celofan.

Tudi jaz bi rada kdaj kakšni stranki rekla, da je zabita kot noč, ker moram ene in iste stvari ponoviti 10x in več, ampak to ne gre tako. Ko imam vsega vrh glave, rečem stranki, naj si doma še malo sama pogleda in pretuhta in če ji res ne bo šlo, naj me pokliče.

Od vzgojiteljice bi človek pričakoval, da zna komunicirati normalno, a ne?

Kako bi si torej ti razložila vzgojiteljičino reakcijo? Zakaj je rekla to, kar je rekla? Kaj jo je pravzaprav razjezilo? Kako bi zgledala njena zgodba in zakaj ti je sploh rekla to, kar ti je? Si si to poskušala razložiti? Če pa res nimaš najmanjšega pojma, zakaj je vzrojila, ji to tudi povej in zahtevaj pojasnilo, zakaj bi te moralo biti sram. O čem pravzaprav govori in kaj hoče s tem povedati? Jaz bi hotela razčistiti stvari.

Kakršenkoli že otrok je, problemov se ne rešuje takole med vrati, v eni (jezni) sapi, sploh pa ne podkrepljeno z izjavo, naj se mama sramuje svojega lastnega otroka. Ma halooo. SPLOH, če doslej, tako kot praviš, ni imela veliko za povedat.

“ne daj se” hala za tvoje besede in seveda od vseh ostalih. Mene je prizadelo to, da je to na tak način povedala, če bi bile težave bi mi jih morala prej omeniti, da bi bili mi že prej pozorni na njih, ker doma in ostali, ki so v stiku z njim mi teh problemov niso omenili. Vem, da je trmast, vem da pričakuje razlago, ko ga kaj zanima, ampak mislim, da imate tudi ve doma zvedave otroke in da so tudi oni po tem vprašanju zahtevni.

Absolutno strinjam. In takšnega ravnanja ne bi spregledala, bi se z njo želela pogoovriti na samem. Takrat bi ji tudi povedala, da od nje pričakujem malce več profesionalnosti in kulturnega nivoja komunikacije. To je njena služba.

Sem delala kar nekaj let z ljudmi in res naletiš na svašta AMPAK vedno se trudiš ohranjati spoštljiv odnos do drugih, pa naj se ti še zdijo tako sramotni, neumni, zabiti… še posebej pa takrat, ko je povmes otrok in njegova dobrobit.

_______________________________ "Umazanija z rok se lahko umije, z duše pa nikdar." - N. S. Hruščov

Najbrž ne gre za stvari, ki jih on počne v vrtcu ampak vzgojiteljica vidi, da tebe otrok ne upošteva. Mogoče mu razlagaš in razlagaš, zahtevaš da pozdravi, on pa kot da te ni in te sploh ne posluša. Mogoče je to zmotilo vzgojiteljico. Bi pa lahko povedala na drugačen način, to je res.

Verjetno se ti samo upa povedati, ker si bolj preprosta. Če bi šlo za uglajeno, spedenano gospo, ki govori knjižno slovenščino in je na pomembnem položaju, bi bila tiho.

Ali tudi drugi ljudje tako govorijo s teboj? Jaz bi se vprašala, ali ne predstavljam tudi drugim predpražnika, v katerega si lahko brišejo noge. Nenazadnje tudi otro: ali se ti upa vse reči in delati po svoje, čeprav mu ti ne dovoliš?

New Report

Close