Najdi forum

Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Družina Starševstvo in vzgoja Ne spoštuje navodila drugih..

Ne spoštuje navodila drugih..

Prosim vas za nasvet za 5-letnega sina. Zadnje čase opažam, da ne upošteva navodil, ki jih dobi od drugih (vzgojiteljica, teta, soseda), kadar naju z možem ni zraven. Zelo veliko stvari negira.Prav tako počne veliko več neumnosti kot jih v najini prisotnosti.O tem se večkrat pogovorimo, da mora ubogati na prvo besedo in takrat se s tem strinja, v praksi pa je popolnoma drugače.Deluje neresno in nevzgojeno. S hčerko, ki je mlajša teh problemov ni.

Tudi ti ne spoštuješ navodil in sicer navodil slovenskega jezika, ki pravi: “ne spoštuje navodil” ne pa ne spoštuje navodila

BTW, a ti si pri petih letih ubogala na prvo besedo? Najbolje, da ga s šibo!

O tem se večkrat pogovorimo, da mora ubogati na prvo besedo…

Pa ti vedno ubogaš na prvo besedo, ali včasih nekaj mutiš in po svoje zaviješ?
Pa so vsa navodila tako zelo pomembna, da jih je treba na prvo besedo izpolniti? Jaz to zahtevam od otroka le, kadar je nujno, za ostalo se lahko pogovorimo in je lahko upoštevano kasneje. Kar je nujno, otroku jasno razložim, da bi pa vsa navodila ubogal s prve? Saj ni dresiran kužek, naj uporablja svojo presojo in se uči sprejemati še lastne odločitve.

nova
Uredništvo priporoča

..”da mora ubogati na prvo besedo…”…”in takrat se s tem strinja”.

To je obdobje, ko vse preizkuša in se upira…pri nas pravimo PRVA puberteta. Včasih starši ustrajamo pri nepomembnih zadevahh in otroke to moti. Moraš tudi ti včasih popustit, če res otrok ni v nevarnosti…
1. Nasvet: ustrajat, ustrajat, ustrajat…
2. Potrpežljivost, potrpežljivost…
3. Prilagajat
Vzgoja je najtežja naloga v življenju.

Edina rešitev za moje pojme je, da stopiš skupaj z vzgojitelji in drugimi, ki ga čuvajo. Skupaj (tudi z njim) se dogovorite za pravila in sankcije. Naj sin ve, da ste vsi enotni glede vzgoje, da si vse poveste in da se ne bo zmazal.

Seveda pa morate biti vsi potem dosledni, se držati dogovorov, sankcij, in seveda tudi pohval in nagrad za lepo vedenje. Morda si omislite tisto reč z zvezdicami in na koncu naj sledi neka manjša nagrada.

Kakšna navodila pa so to?

Umij zobe? (6 letniku rečem vsaj trikrat preden jih umije)
Obleci pižamo? (6 letniku rečem vsaj petkrat preden se obleče)
Pospravi igrače? (6 letniku rečem vsaj desetkrat preden jih pospravi)

Ali gre za 5 letnika, ali gre za vojaka???

Res je, da sem človek, ki zlepa ne izgubi potrpljenja, zato mi ni težko večkrat ponoviti. VEM, da bo na koncu vse narejeno brez večjih travm in vpitij ter predvsem brez prepirov.

~ˇˇ~ˇˇ~ˇˇ~ˇˇ~ˇˇ~ˇˇ~ˇˇ~ˇˇ~ˇˇ~ˇˇ~ˇˇ~ˇˇ~ˇˇ~ˇˇ~ˇˇ~ˇˇ~ˇˇ~ˇˇ~ˇˇ~ˇˇ~ˇˇ~ˇˇ~ˇˇ~ˇˇ~ˇˇ~ˇˇ~ˇˇ~ ============================================================== http://www.youtube.com/watch?v=Cg2IA2UYQCA - ful luštkana pesmica!

Otrok očitno ne uboga ne na prvo ne na drugo ne na tretjo besedo, če se vzgojiteljice pritožujejo nad njegovim vedenjem. Če vzgojiteljice to vidijo kot problem, potem to je problem!! Najbrž ne gre za to, da ne uboga v isti sekundi, kot se mu kaj reče, pač pa za to, da sploh ne uboga in dela po svoje. Saj ni problem, če mu vzgojiteljica predlaga, da se igra s Petrčkom, on pa se gre igrat z Mihcem. Problem je, če mu vzgojiteljica reče, naj pusti Petrčka pri miru in naj mu ne nagaja, on pa ga še naprej izziva. Ali če si že vsi obujejo čevlje in gredo na dvorišče, on pa se skriva vzgojiteljicam v vrtcu in noče ven. Ali pa se vsi obuvajo, on se je že, pa mu rečejo, naj počaka v garderobi, da bodo še ostali dokončali, on pa se sam zapodi ven na igrišče.

Take zadeve SO problematične in otrok se mora naučiti poslušati in ubogati, ko je treba.
Svetujem ti podobno kot Katka, naj ti ostali ljudje vsakič poročajo o njegovem vedenju, potem pa skupaj določite pravila in sankcije, če pride do kršitve.

Še nekaj za tiste, ki se vam revček smili, “saj vendar ni vojak”. Kaj pa drugo leto, ko bo šel v šolo in bo tale mamica pisala, da otrok ne uboga navodil učiteljice, ko drugi poslušajo, on klepeta, ko drugi barvajo, rišejo, pišejo…., se on podi okrog in hodi ven iz razreda ipd.??

Potem boste pa govorile, kako je nevzgojen in kako je treba čim prej delati na vzgoji. Ampak ravno to se bo zgodilo, če tale Zvonka posluša vaše nebuloze in pusti otroka, da “ali uboga na deseto besedo” ali sploh ne uboga. Zadeve se bodo samo stopnjevale. Zdaj je skrajni čas, da se otroku postavijo meje in povedo, kakšna so pravila in kaj se zgodi, če jih krši.

Jaz se popolnoma strinjam s Katko in Frco. Gre za takšne primere, ko bi otrok res moral ubogati, pa ne uboga (obuj se, zloži obleko, pospravi igrače, bodi tiho, ko se odrasli pogovarjamo,..). Doma sva z možem vztrajna in stvari tečejo dokaj gladko, ker v nasprotnem primeru sledi odvzem bonitet ali kazen.Ne vem pa, kako naj vplivam na vedenje drugod. Najboljša možnost je seveda pogovor s tistim, ki otroka pazi. Pri moji mami, ki vzgaja enako kot midva z možem, tudi ni problemov, prav tako mi vedno mama pove, kako je bilo. V vrtcu pa so težave, kljub temu, da se z vzgojiteljico pogovarjamo.Seveda to ni dobra popotnica za vstop v šolo. Zato sem postavila vprašanje, če je kakšna učinkovita metoda, da otroka navadiš ubogljivosti do drugih tudi kadar te ni zraven.

Je učitkovita metoda. Dogovori se z vzgojiteljicami, da ga one kaznujejo, ko ne uboga. Nekatere se bojijo to početi, ker ne vedo, kaj bodo rekli starši.Sedenje na stolu kakšnih 10 min. medtem ko se drugi igrajo, dela čudeže. In to vsakič, ko ne posluša navodil. Če se ni pravočasno obul, sedi na klopci z vzgojiteljico 10 min, medtem ko se drugi igrajo. In tako dalje, vztrajno in dosledno. Po kakšnem tednu mu bo kapnilo, da je bolje zanj, če posluša navodila.

Te težave imajo otroci, ki imajo doma vojni red. Pri drugih bolj čutečih osebah se končno sprostijo in si dovolijo dihati, zato ne ubogajo in preizkušajo, kaj bodo le-ti naredili. Kaznovali, vzeli nekaj njemu ljubega ubega. Ker tega ne naredijo, mu to godi. KOnčno ga nekod razume, ne laja vanj z ubogaj na prvo besedo.

Ko boš sama popravila ta odnos, mu pustila dihati. Razložila namen oblačenja in mu predlaga, da gre v vrtec v pižami…., na zabaven način prikazala pospravljanje igrač, ga jemala kot človeka, ki ima tudi pravico govoriti….

Otroka je treba vzgojiti za življenje. Teženje vzgojiteljicam ne bo pomagala. Pogovor že. Boš kasneje težila njegovim dilerjem= Ali ga boš vzgojila, da ni vedno treba ubogati na prvo besedo, ampak kritično presoditi situacijo. Da pa se je treba prilagoditi skupini, je jasno. Vendar zato še ni treba ubogati na prvo besedo vsega, kar materi pride na pamet. Če mu najnujnejše stvari primerno razložiš, mu doma date vzgled sodelovanja, razdelitve nalog in je potem opazno temu primerno dobro počutje bo videl smisel.

Kaj vam je folk, frca pa to ???????? Kaj niti malo ne razumete otroške duše ali kaj?

Otroci sodelujejo, zelo sodelujejo, samo malo je treba se skloniti k njim, jih obravnavati kot ljudi, ne neke vragce.
S tem, da jih naučite ubogati, jim delate slabo. Ubogati pomeni slediti nevarnostim, sodelovanje pa pomeni narediti premišljeno, razumeti, kritično presoditi.

Daj, izkušena, ne govori neumnosti. Seveda je jasno, da se z otrokom pogovarjamo in da pri določenih stvareh, ki niso zelo pomembne, dovolimo pogajanje. Plastično: briga me, ali bo oblekel rdečo ali belo majico, lahko sam izbere, katero hoče, toda obleči se MORA, ker moramo vsi v službo, on pa v vrtec. Konec debate. Pri takih stvareh je treba ubogati in če otrok goni svoje, se nimam najmanjšega namena z njim pogajati. Ker v vrtec je treba iti in to pravočasno. Si razumela poanto?

Nihče ne govori o vojaški diktaturi in o tem, kako otrok mirno stoji pred materjo, dokler mu ta ne dovoli pospraviti igrač.

Vsi vemo, da se pogaja, ko se lahko pogaja, da ustrežeš otroku, ko gre za zadeve, pri katerih ni problem, če mu ustrežeš. Da pa mora tudi ubogati, ko je to potrebno in se ne prerekati in pogajati za čisto vsako stvar, ki jo MORA narediti.

In lepo vas prosim, nehajte že s tem “zanimivim načinom prikazovanja stvari”. To se dela z enoletniki in dvoletniki, petletnik pa lahko že ve, da se pospraviti pač mora, in da je “dati avtke spat” enako kot “pospraviti avtke”.

Ker delate z njimi v rokavicah in ker morajo čisto povsod videti nekaj zanimivega, če naj to sploh naredijo, je jasno, da bodo prvič, ko naletijo na nekaj NEZANIMIVEGA, odklonili sodelovanje. Najkasneje v šoli, ko bo moral narediti nezanimivo nalogo in se učiti nezanimive poštevanke. Ker UČENJE JE TRUD IN DELO, ni sama zabava in igranje. Otroka moramo naučiti, da se bo loteval tudi nalog, ob katerih ne bo ravno vzklikal od veselja. Da se bo znal potruditi tudi če ne bo ravno zabavno in interesantno. In potem imaš v šoli en kup mulcev, ki se jim niti zvezka ne da odpreti, ki ne delajo več domačih nalog, ker vse to ni zabavno in jih “ne zanima”.

Seveda pa delajte komot tako, kot hočete. Jaz bom pa tako, kot se meni zdi najbolj prav. Moja imata delovne navade in se lotevata tudi stvari, ki jima niso ravno višek zabave. Ker je nekaj potrebno narediti, da bodo stvari funkcionirale tako, kot hočemo. In ne zato, ker je zabavno in zanimivo. Je čas za brezskrbnost in zabavo in je čas za delo in učenje. Da so začeli to dvoje mešati tudi v šoli, je najslabše, kar se je šoli kdaj zgodilo. Moje mnenje.

Hvala Frca za odgovore in predlog glede ukrepanja v vrtcu. Se popolnoma strinjam s tabo- kar se mora, se mora in takrat ni debate.

Se zelo strinjam s frco. Mislim, da z avtoritativno vzgojo ni nič narobe, če se drži tega, kar pravi frca. So stvari, ki jih je treba narediti brez pogajanj, so pa tudi kakšne take, kjer malo pogledamo skozi prste. MOj mož je v nasprotju z mano zelo strog. Nikoli jih ne tepe, ampak izrečena kazen pri njemu, je vedno tudi uresničena. Ampak otroka ga obužujeta in ko gredo sami trje kam, se imajo najlepše, ker se nikoli ne pregovarjajo, niso slabe volje, v glavnem ne izgubljajo časa s trmarjenjem. Pri meni se malo bolj pogajamo in imam zato več težav ravno taktrat, ko se mudi, ko sem slabe volje in ko je najmanj potrebno. In večinoma zaradi nepotrebne trme najmljašega smo potem vsi slabe volje.

Prav imate ene in druge, le da je treba za eno in drugo izbiratoi prave trenutke in otroke. Ni vse za vsakega in ne vedno…V tem je umetnost vzgoje, ljubezn, odraščanja…
Določen otrok bo na isti način vzgoje odreagiral pozitivno, drugi pa se bo počutil zatiranega, …
Ja jaz že nisem za vojaški način, moj otrok št.1 je pa bil, otrok št. 2, pa ni bil, otrok št 3, . pa spet ne…včasih je bolje kot kazen, sankcijo, uporabljati nagrado, poljub, ljubkovanje…in spregledati, da nekdo nekaJ ni hotel narediti…ali pa si vzeti dovolj časa in počakati, da se odloči, ali bo in kdaj bo in zakaj ne bi…Tudi jaz hočem imeti zadnjo besedo pri tem kdaj in če bom šla v službo…

Aha, torej ker ti lahko odločaš, kdaj in če boš šla v službo, lahko tudi otrok odloča kdaj in če bo sploh šel v vrtec? Super res. kar tako naprej. Potem pa naj še odloča, kdaj in če bo šel v šolo. Pa smo tam kjer ni muh.

Ta otrok tako reagira na tako sankcijo, drugi drugače, toda sankcija mora biti, če so kršena taka pravila ki zahtevajo sankcije. Izbiraš lahko med takimi in drugačnimi sankcijami. Če bo otrok zjutraj vreščal in ne bo hotel v vrtec, ga ne bom spraševala, kdaj bo pripravljen iti, ker se nam MUDI. Pobasala ga bom v avto in adijo. Ne bo se vse življenje ves svet prilagajal mojemu otroku, on se bo moral svetu, zato ga moramo na to pripraviti.

Tudi sama imam te probleme pri hčerki, stara 6 let in je končala 1.razred. Doma lepo posluša v šoli pa nonstop, da ne posluša navodil in dela po svoje. Jaz več nevem kaj bi naredila. Nevem ali res jaz delam kaj narobe ali so pa učiteljice te ki preveč zahtevajo od otrok.
Pri tastarejši hčerki je bil problem, dokler nisem prinesla potrdilo da NI hiperaktivna. Ves čas sem jih mogla opozarjat naj jo dodatno zaposlijo, no ko so dobile pitrdilo so jo. Zdaj so pa mlade tovarišice, reda si ne znajo naredit in imajo kaos. Dodatno zaposlit otroka, to je pa že znanstvena fantastika.

New Report

Close