Vročinski krči! Kako ukrepat takoj in najprej??
Zakaj te to tako zanima? Izgleda grozno. Če tega nisi vajen in ko se zgodi prvič, misliš da ti bo otrok umrl na rokah, ker pade v krč in obrača oči. V tem primeru Paracetamol ni dovolj. Mi imamo doma za vsak slučaj Voltaren, ki hitro prime. Kaj bi naredila jaz- absolutno klicala rešilca. V bolnici (na pediatrični) jim pripravljajo mlačno kopel, prav tako jim dajo Voltaren.
In ja, otroka je treba absolutno ohlajati (ne samo pri vročinskih krčih), ampak najprej v toplo vodo, ki se jo počasi ohlaja. Že če pade za eno stopinjo (v našem primeru iz 4,8 na 39,5), je dobro.
Pri krčih je potrebno takojšnje ohlajanje telesa in sicer pričneš s tako temperaturo vode, kakršno temperaturo ima otrok (približno) in nato vodo počasi ohlajaš, dokler malo ne pade. V primeru, da krči ne ponehajo je potrebno otroka odpeljati k najbližjemu zdravniku, da mu da v ritko zdravilo Stesolid, kateri preprečuje krče. Potrebno pa je vedeti, kar zdravniki meni niso povedali, da ima potem otrok nekaj ur probleme z motoriko, ker zdravilo sprosti mišice. Vročinski krči menda ne puščajo posledic (take informacije smo dobili pri zdravniku).
Moja hčerka jih je imela dvakrat. Prvič je dobila dozo stesolida, drugič pa smo jih odpravili s hlajenjem. Obakrat pa je imela temperaturo malo čez 38C.Pri krčih ni pomembna višina temperature ampak prehitro naraščanje temperature.
Predstojnik:
Prof. dr. David Neubauer, dr. med., svetnik
[email protected]
Klinični center Ljubljana
SPS Pediatrična klinika
KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo
Vrazov trg 1, 1525 Ljubljana
T 01/ 5229.272
F 01/ 5229.357
E [email protected]
W http://www.kclj.si/pednevro
Vročina, vročinski krči in bakterijemija
(Objavljeno v reviji JAMA (Slov) 2002; 10(5):295-6.)
Vročina je nedvomno najpogostejši simptom pri otroku, zaradi katerega starši pripeljejo otroka na pregled k
zdravniku ali vsaj poiščejo nasvet pri njem. Starši so zaradi otrokove povečane telesne temperature pogosto
zelo zaskrbljeni (včasih ta velika zaskrbljenost prehaja celo v fobijo). Ta je predvsem posledica napačnega
splošnega prepričanja, da je vročina nekakšna bolezen in ne zgolj bolezenski simptom ali znak. Tako
prepričanje pa vodi v napačne predstave o vročini, ki si jih starši sami izoblikujejo, še zlasti ob nezadostnih
pojasnilih zdravstvenega kadra o vzroku vročine pri njihovem otroku. Zanimivo je, kar so v nedavni študiji tudi
dokazali Crocetti in sod. (Pediatrics 2001; 107: 1241-6), da se starševske (in morda tudi naše lastne) napačne
predstave o vročini, v primerjavi s podobno študijo, ki je bila opravljena pred več kot dvajsetimi leti, niso prav nič
spremenile. Avtorji zaključujejo, da še vedno obstaja fobija pred vročino, saj je bila večina staršev, tako pred
dvajsetimi leti kot sedaj (68% oziroma 67%), prepričana, da lahko vročina okvari možgane, povzroči epilepsijo ali
vodi v komo oziroma celo v smrt. Ugotovili so tudi, da so bili zaradi vročine bolj zaskrbljeni tisti starši, katerih
otrok je že bil pregledovan zaradi vročine in kateremu so med samim trajanjem vročine naredili kar nekaj krvnih
preiskav in tisti starši, ki so opazili zaskrbljenost zaradi otrokove vročine pri pristojnem zdravniku ali zdravnici.
Seveda pa iz te študije ni bilo jasno, ali niso morda bili obravnavani tudi dejansko resneje bolni in je bila zato
potrebna večja pozornost (in morda tudi zaskrbljenost) zdravnikov. V tej študiji, ki je bila izvedena z anketo med
340 starši ali skrbniki, je bilo tudi navedeno, da so zdravniki in zdravnice ter negovalno osebje tisti, ki jih oskrbijo
z največ informacijami o vročini, zato je prav to priložnost, da se staršem pojasnijo osnovni pojmi o vročini in
njeni vlogi pri bolezenskih stanjih. Zaskrbljujoče pa je, da je v primerjavi z anketo izpred dvajsetih let, več staršev
navedlo, da sami »zdravijo« vročino s sredstvi proti telesni temperaturi (predvsem z acetaminofenom in
ibuprofenom), da uporabljajo ta zdravila pri otrocih že pri normalnih oziroma nizkih telesnih temperaturah (pod
37,8 0 C) in da jih dajejo v prepogostih časovnih presledkih (na vsake tri ure ali celo pogosteje). Več kot polovica
staršev je tudi izjavila, da so otroku merili temperaturo vsako uro (in jih seveda vsako uro ponoči tudi zbujali),
10% staršev pa je navedlo merjenje temperature celo na vsakih petnajst minut ali celo pogosteje. Zanimivo bi
bilo s podobno anketo zvedeti, kakšne so navade slovenskih staršev, vendar podatki, ki jih dobimo od staršev
otrok z vročino, ki so sprejeti v bolnišnico zaradi vročinskih krčev, kažejo da navade slovenskih staršev niso
občutno drugačne.
Zavedati se moramo, da so informacije o vročini, ki jih starši dobijo od zdravstvenih delavcev, zelo skope in
pomanjkljive. Tudi navodila, ki jih starši dobijo ob otrokovem odpustu v zvezi z morebitno vročino, so kratka –
ponavadi jim zgolj naročimo, naj redno merijo otrokovo telesno temperaturo (?kdaj, ?kolikokrat, ?kako) in naj se
z otrokom vrnejo v bolnišnico ali oglasijo v zdravstvenem domu ali pri izbranem zdravniku, če bo vročina spet
naraščala (?za koliko, ?v kakšnem časovnem presledku, ?kako izmerjena). Starši tudi ne dobijo dovolj natančne
opredelitve, kaj je zmerna in kaj visoka telesna temperatura glede na otrokovo starost in redko jim razložimo, kaj
je pravi vzrok vročine. Starši bi morali dobiti tudi informacijo o vlogi vročine pri bolezni (pri otroku je to večinoma
virusna okužba zgornjih dihal) in o njenem fiziološkem odgovoru, ki spodbudi telesu lastne obrambne
mehanizme. O tem, da lahko vročina zavre rast in razmnoževanje virusov in bakterij, pospeši nastajanje
nevtrofilcev in razrast celic T in s tem pomaga telesu v akutni fazi odgovora, razpravljamo samo na kongresih,
starši tega ne vedo. Tega, da je poleg pozitivnega učinka na imunski sistem, odziv z vročino dejansko
homeostatski proces, pa se ne zavedajo niti nekateri zdravniki in zdravnice. Staršem bi zato morali znati
dopovedati, da njihov strah pred nenehnim naraščanjem otrokove telesne temperature do mej življenjske
ogroženosti (če je ne bodo zmanjšali z zdravili), ni upravičen, predvsem zaradi obstoja tega homeostatskega
mehanizma, ki preprečuje tako linearno naraščanje telesne temperature in telo poskrbi, da se le-ta pri
nevrološko normalnih otrocih brez znakov izsušitve in v okoljih, kjer ni pretiranih zunanjih temperatur, ne bo
izmuznila iz okvirov nadzora in ne bo dosegla možnih smrtno visokih vrednosti. Zato telesna temperatura pri
otrocih redko naraste preko 41,50 C.
Seveda pa ne smemo podcenjevati dejstva, da lahko povečana telesna temperatura (ponavadi nad 38,50 C) pri
določenem odstotku otrok med šestim mesecem in šestim letom starosti (po navedbah različnih avtorjev se ta
odstotek giblje med 2 pa vse do 15%) sproži vročinske krče (še zlasti pri tistih, ki imajo družinsko obremenjenost
ali nagnjenost k vročinskim krčem). Vendar pa so tudi vročinski krči v večini primerov razmeroma benigno stanje
(z izjemo napada samega, ki je zelo podoben božjastnemu napadu in pri starših ali drugih očividcih vzbudi
bojazen, da ima otrok življenje ogrožajoče stanje in da bo vsak hip umrl) in ne povzročajo hujših posledic. Tudi
vročinski krči se večinoma pojavljajo pri otrocih z virusno okužbo zgornjih dihal in primeri, ko je vzrok bakterijska
okužba ali celo bakterijemija, so izredno redki. Prav to dokazujejo tudi Shah in sod. v članku te številke revije
JAMA, ki so našli podobno pogostnost za prikrito bakterijemijo pri otrocih z vročinskimi krči, kot jo imajo po
poročilih iz literature, tisti otroci, ki imajo samo vročino (2,1% v prvem oziroma 1,6 do 2,6% v drugem primeru).
Zanimivo je, da podobne postopke, kot jih priporočajo avtorji v tej svoji študiji, priporočamo tudi na našem
oddelku za nevrologijo dojenčkov in malčkov na Pediatrični kliniki v Ljubljani, kadar imamo opraviti z otroki, ki
imajo vročinske krče. Priporočamo, da se hemokultura odvzame pri vseh otrocih, ki imajo visoko telesno
temperaturo (nad c), za lumbalno punkcijo pa se odločimo zgolj na temelju klinične presoje oddelčnega
zdravnika ali zdravnice. V času dežurne službe pa priporočamo, zlasti mlajšim kolegom in kolegicam, rutinsko
lumbalno punkcijo pri vseh otrocih, ki so zaradi vročinskih krčev sprejeti prvič v bolnišnico in/ali pri katerih po
kliničnem pregledu obstaja kakršen koli dvom, da gre res za vročinske krče.
Med obiski staršev pri otroku ali med materinem bivanjem pri otroku poskušamo vedno razložiti naravo
vročinskih krčev in se pogovoriti o izidu. Takrat tudi starše seznanimo o vročini ter o postopkih in ukrepih ob
povečani telesni temperaturi in ob morebitnem ponovnem pojavu vročinskih krčev. Dr J. Frelih je v svoji
magistrski nalogi z naslovom Ovrednotenje različnih načinov preventivnega zdravljenja vročinskih krčev
(Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani 1996) dokazala, da vsakodnevno dajanje zdravil proti krčem (npr.
fenobarbitona) ne prepreči ponovitve vročinskih krčev, niti preprostih niti zapletenih. Zato od leta 1996 ob
ponovitvi vročinskih krčev priporočamo zgolj uporabo rektalne raztopine diazepama (tovarniško pripravljene
rektiole s 5 mg in 10 mg diazepama so na voljo v lekarni Kliničnega centra v Ljubljani pod imenom Stesolid®). V
zadnjem času za starejše otroke v izogib rektalnemu dajanju svetujemo tudi raztopino flormidala (Dormicum®),
ki jo starši otroku vbrizgajo v usta oziroma pod jezik. Takšne smernice preprečevanja vročinskih krčev se
uporabljajo v vsej državi, kar je edinstveno v evropskem prostoru, ker se mnenja o tem, ali je potrebno vročinske
krče zdraviti s protiepileptičnimi zdravili ali ne, še vedno razhajajo. Zanimivi bodo tudi klinični rezultati te študije
po preteku obdobja desetih let, ko bo tudi znano, ali je pogostnost oziroma razširjenost epilepsije pri otrocih, ki
so dobivali diazepam rektalno zgolj po potrebi, kaj večja od pogostnosti pri otrocih, ki so redno prejemali
protiepileptična zdravila. Ob odpustu otroka, ki je imel vročinske krče, dobijo njegovi starši natančna ustna in
pisna navodila, kako naj ravnajo ob morebitni ponovitvi vročinskih krčev, in recept za omenjene rektiole
diazepama. Ob tem dobijo tudi nekaj preprostih navodil, kako naj ukrepajo zgolj ob pojavu vročine. Vsekakor pa
premalo poudarimo pozitivne homeostatske in imunsko-pospeševalne vplive, ki jih ima vročina na otrokovo telo.
Staršem sicer priporočamo ukrepe za zmanjšanje vročine šele pri telesnih temperaturah, ki porastejo nad 38,50
C. Najprej priporočamo hlajenje golega telesa z fizikalnimi ukrepi (mlačne kopeli, prhanje z mlačno vodo, mlačni
ovitki telesa), šele nato uporabo sredstev proti vročini (predvsem paracetamol ali druge nesalicilatne antipiretike)
v obliki svečk ali sirupa.
Na koncu velja še enkrat poudariti, da se moramo zavedati, da t.i. fobija pred vročino ni prisotna zgolj pri starših
in otrokovih skrbnikih, ampak je pogosta tudi med zdravniki in zdravnicami in negovalnim osebjem. Zato bomo
morali tudi pri nas z izobraževalnimi pristopi pregnati črne misli in strahove ob slehernem pojavu vročine pri
otrocih. Kajti le s pomočjo stalnega učenja in strokovnega sledenja vseh novosti v zvezi s pozitivnimi učinki
zvečane telesne temperature in preprečevanjem napačnih načinov njenega »zdravljenja«, se bomo lahko
uspešno postavili po robu napačnim konceptom o vročini pri otrocih, ki dandanes vladajo še v marsikateri
sredini.
prof. dr. David Neubauer, dr. med.
Pripravila: prim. mag. Jana Frelih, dr. med.
Uredil: mag. Damjan Osredkar, dr. med.
Predstojnik:
Prof. dr. David Neubauer, dr. med., svetnik
[email protected]
Klinični center Ljubljana
SPS Pediatrična klinika
KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo
Vrazov trg 1, 1525 Ljubljana
T 01/ 5229.272
F 01/ 5229.357
E [email protected]
W http://www.kclj.si/pednevro
Navodila staršem otrok, ki so imeli vročinske krče [Stesolid 10 mg]
Kratkotrajni vročinski krči za otroka niso nevarni in ne puščajo posledic za otrokovo zdravje.
Vročinski krči se pred 4. letom starosti ob povišani temperaturi lahko ponovijo, zato vam
želimo našteti ukrepe, s katerimi lahko zmanjšate verjetnost ponovitve, oziroma prekinete
ponoven napad.
V primeru obolenja s povišano telesno temperaturo (preko 38 °C) otroka ohlajajte:
1. Otrok naj bo čim manj oblečen in čim manj pokrit.
2. Pije naj hladne napitke.
3. Dajte mu eno od zdravil za zniževanje telesne temperature (antipiretik):
Lekadol, Citripan, Calpol, Daleron, Panadon, Voltaren, Naklofen, Naprosyn, itd.
4. Okopajte otroka v mlačni vodi ali ga ovijte v vlažno brisačo.
V primeru, da se vročinski krči ponovijo in trajajo dlje kot 2 minuti:
1. Uporabite zdravilo, ki ste ga prejeli ob odhodu iz naše klinike:
Stesolid 10 mg – rektiola
2. V primeru, da krči ne bi prenehali v 5 minutah po tem, ko ste otroku dali prvi odmerek
Stesolida, uporabite še polovico druge rektiole Stesolida 10 mg (več od skupno 15 mg
Stesolida otrok ne sme dobiti).
3. Čim prej odidite do najbližje zdravstvene ustanove oziroma do izbranega pediatra.
Kako otroku aplicirati Stesolid?
Otroka položite na desni bok in mu pokrčite kolena. Odstranite pokrovček z rektiole in
konico namažite s hladilnim mazilom ali vazelinom. Nato otroku nežno vstavite rektiolo v
zadnjično odprtino in jo potisnite skoznjo do začetka širšega dela (če je otrok mlajši od 3 let
le do polovice). Rektiolo med iztiskanjem zdravila držite čim bolj pokončno. Popolnoma
iztisnite vsebino rektiole. Rektiolo počasi izvlecite in jo tudi med izvlečenjem stiskajte, da se
zdravilo ne vrne v rektiolo. Otroku nato še nekaj časa stiskajte zadnjico, da preprečite
iztekanje zdravila.
Preverjajte rok uporabnosti zdravila Stesolid, ki ga hranite doma.
Članek je kopiran, pa se mi ne da razmikov popravljat.