Včeraj smo imeli obisk, dvoje prijatelje z otroci in sicer eni imajo fantka starega 4 leta in pol, drugi pa 2 fanta, stara 11 in 8. Naš sine ima 3 leta in pol. Stanovanje ni ravno majhno, 90 m2..vendar sva se po včerajšnjem obisku z možem odločila, da več kot ena familija naenkrat pri nas na obisku z otroci ne bo več! To, kar so počeli, je pa presegalo vse meje za moje pojme! Ful kričali, skakali, od sina sobo obrnili na glavo, vse razvlekli po celem stanovanju, se metali na kavč..skratka.. Starši pa nič. Mirno sedeli, nihče nič rekel, parkrat sem jaz rekla, naj malo bolj mirno, pa ni zaleglo.. Ko so odšli, sva z možem še več kot eno uro pospravljala in spravljala v red.. Skratka grozno! Zdaj pa mi povejte, če vi na obisku otroke tud kar pustite da divjajo? A jim kaj rečete? Tle sem prav gledala starše…klepetali nikome ništa. oni imajo svoj mir..
Ko sem bila jaz majhna no pa tud v osnovni šoli, ko smo šli na obisk se ne spomnim da bi kdaj tko noreli, mirno smo se igrali v otroških sobah in ravno tako nismo motili staršev..
Svojemu otroku bi zagotovo rekla naj se umiri če se mi obnašanje ne bi zdelo na mestu!

Mislim da je problem teh friendov še to, da imajo oboji hišo(nisem fouš, da ne bo pomote) in kadar smo na obisku, so otroci itak posebej v zgornjem štuku.. pa jih ne vidijo in ne slišijo. Pol si pa sploh ne predstavljajo, da je to za nas v stanovanju pa moteče..

Če smo na obisku, vedno naredim red, koliko se poač da, ker moji so drugje včasih pšravi obup. 🙁

naj povem še to, da našega fantka so oni trije totalno zignorirali, sploh ga niso upoštevali, čeprav je le eno leto mlajši od onega najmlajšega, ki je bil na obisku, tudi sicer naš veliko govori in se vklopi v družbo..tako da včeraj je bil pa prav žalosten, potem me je vprašal: Mami, zakaj se niso hoteli nič z mano igrat?
Skratka res groza od obiska! Če pa pridejo posamezno, je vse ok, normalno se igrajo ali pa prosijo da bi gledali risanke in jim naštimam.
Pa tudi od enih drugih, imajo 3 sinove, so fantje “normalni ” nikoli tako ne razgrajajo.
Res sem mnenja, da starši tudi drugje ne bio smeli dopuščat to, česar ne dopuščajo doma! Vsaj jaz se tega držim, ko grem kam na obisk, tudi če je moten moj “mir”

Verjamem, da te je presenetilo. Drugič se boš morda bolj pripravila in ob začetku obiska postavila pravilo. Predvsem povej otrokom, da naj se igrajo z eno stvarjo, potem tisto pospravijo in vzamejo drugo. Tudi če bo samo ena družina na obisku, lahko pričakuješ vpitje in razkopano stanovanje, če so starši taki, da nič ne rečejo. Zato boš morala vsake toliko časa malo pogledati otroke.

Naši na obiskih ne divjajo, vsake toliko časa pogledam, kaj delajo, na koncu jim rečem, naj pospravijo. Tistim otroškim obiskom, ki pridejo k nam, pa zdaj že starejša dva rečeta, da naj pospravijo, ker vesta, da bosta drugače po obisku sama pospravljala. Smo pa tudi mi na začetku po takih obiskih že krepko pospravljali, a potem se človek tega naveliča.

Pri nas se na obiskih vedejo lepše kot doma.

Obiske ponavadi združimo s sprehodi ali obiski igrišča. Tako je najlažje poklepetati obenem pa se otroci znorijo, dve muhi na en mah. Danes sneži, tako da bomo v naslednjih dneh imeli dovolj norenja in klepetanja, pa bomo vsi zadovoljni.

In kaj hočeš zdaj slišat?

Ne, seveda ne pustimo naših otrok, da se tako obnašajo. NAŠI pa RES niso TAAAKI!!! Ti spadaš v naš klub, vidim, da točno veš, kdaj je otrok dobro vzgojen in vsekakor ga ne boš vodila na obiske, kjer bi se lahko tako obnašal, če pa bi slučajno se skušal kaj premikat in zdivjat od tega, ker je ves teden nepremičen doma s svojim zlaganjem lego kock, pa boš poskrbela vsaj s kakšnim kamiličnim čajem ali kakšno naravno mešanico za pomiritev. Kaj nam taki otroci, ki se gibajo, sploh rabijo???? Ja, jaz se tudi sprašujem? Taki, ki grejo celo na kavč, ki ga lahko umažejo!?! Taki, ki se od tekanja celo spotijo?! Pfuj!

Joooo meeneeeeeeeeeeeee – pa ženske moje, ma dejte pustit otrokom, da se igrajo, pa saj niso živeče mumije!!! Kaj ste vi ljudje pozabili kako smo se mi igrali?

Če ti je pa težko povabit prijatelje na tak način, pa se zmeni v nakupovalnem centru, pa naj tam divjajo kolikor jih je volja, pa v park jih peljite, pa ven. In 90 kv za pospravit enkrat na leto tudi ni taka tragedija, daj no!

nič nočem slišat..kaj si me zdaj tko napadla, ampak sori, tako divjanje pa tud presega vse meje za moje pojme, metat igrače po flatu, itd. A doma ti to pustiš, da bi ti tko vse razturili?? Me prav zanima, ja..

Midva sva tudi imela včreja na obsku prijateljico in prijatelja z malo pupo mislim, da je 21mesecev stara.
Zamotimo jo pa z raznimi igračami.
Jaz imma en kup plišekov in onih žepnih muck ji vse nastavimo in nosi sem in tja, je ap porecej divja… Jaz sem ponavadi čisto fertik, ko gredo iz obiska. Jo pa lepo vzgajajo, če meče stavri se ji reče, da ne in uboga. Ko grejo mora mami pomagat nest igračke nazaj v spalnico… Tako, da tu takih problemov ni, ker imam ta kolegica res lepo vzgojo.

Včasih ko gremo na obisk ali ko so obiski pri nas je situacija ista. Kot da so našponani in ne zaleže nič. Pa ne izuzamem mojih, so prav vsi enaki. ne vem, al se hočejo dokazat al tekmujejo med sabo… Včasih pa kot da jih ni. Ko se jih ne da uktotit ( pa naj bodo naši ali pa ostali in ne glede na to ali vključeni v divjanje ali pa ne ) predčasno končamo obisk (šola za drugič) nikakor pa jih ne pustim divjati in na dostojen način poskušam opozoriti tudi ostale neglede na to, ali jim starši to dovolijo ali ne.To velja posebej, če so obiski pri nas, imamo pač pravila, ki veljajo za vse.

Ja no, naj divjajo, samo da mi pa razvlečejo celo stanovanje je pa malo
prehuda.
Ti časi so zame že mimo (vsaj dokler ne bo vnukov :-), ampak sem ponavadi
že ob prihodu “bande” 😉 točno povedala, kam imajo vstop in kam ne.

Otroška soba je bila seveda potem vedno “bomba”…ampak…kdaj pa ni
bila?
Ni pa bilo vstopa v spalnico (to je moj intimen prostor), kopalnico (že
zaradi vsega kar se skriva v omaricah). In če so obiskovalčevi otroci
počeli kaj takega, kar mi je dvignilo pritisk, mi ni bilo nerodno reči
ali celo povzdigniti glasu (če so bili že starši kar tiho) in ponavadi
je zaleglo.

Edinokrat, ko sem RES znorela, je bilo takrat, ko je obiskovalčeva
punčka (sploh ne več majhna, že šolarka) odkrila taveliko škatlo
Nivea kreme in jo CELO namazala po vsem pohištvu, kar ga je dosegla…
Pa da ne bi mislili, da se je njena mamica ker sekirala ;-(

Jaz vabim v našo hišo samo PRIJATELJE!!! In ko pripeljejo svoje otroke, raje vidim, da otroci obrnejo celo hišo na glavo, samo da imamo mi odrasli mir in lahko pomenimo, ker se ne vidimo tako pogosto. Če torej vidim, da preveč vstajajo in opozarjajo svoje otroke, jih sama ustavim, naj nehajo, da smo tega vajeni in naj imajo tudi otroci svoj mir. In ja, ko gredo, je HIŠA bomba! Ampak veš, kaj? Boli me! Samo da smo se imeli vsi skupaj fajn. Ja, najraje pa vidim, da gredo v zgornji štuk, pa magari razvlečejo vse. V otroški sobi, seveda.

Da bom pa pričakovala, da bodo otroci na obisku mirno sedeli na kavču … A delajo take otroke? Mislim, da imaš tudi ti malo selektiven spomin. Že, da mi nismo naredili takšnega nereda, vendar tudi včasih niso imeli otroci tone igrač, da bi jih lahko razmetali. Par barbik in basta.

Mislim, da te je bolj prizadelo, da so tvojega ignorirali. Če bi tvoj sodeloval pri razmetavanju, te verjetno ne bi pol toliko prizadelo.

No, da ne bo kdo narobe razumel, na voljo imajo dnevno sobo, ker so pač tam igrače ter otroško sobo v zgornjem štuku. Razvlečejo SAMO igrače! Da bi se kdo lotil pohištva, posteljnine ali kopalnice, še nisem doživela.

Pa na kavč so se metali? Ojej!

Eh, jaz se spomnim, da smo mi vedno noreli 🙂

4 punce in 2 fanta v razmiku 3 let… nas je bilo povsod polno, ena najboljših stvari je bila skakanje iz nadstopne postelje na sedežno .. pa lovljenje po hiši, kjer je bilo najbolje, da si se moral zakotalit v eni sobi pod omaro in v drugi pod kavčem … tudi kak luster smo vsuli…

Hvala ata in mama za jeklene živce!

Meni se zdi, da staršem, ki ne znajo umiriti otroka na obisku, samim primanjkuje olike. Je res, da ko je več otrok skupaj, večkrat preraste igra v divjanje, tudi moji so taki, ampak jaz tega enostavno svojim ne dovolim.Pokličem jih k sebi in jima povem, da če se takoj ne umirita, gremo domov in dolgo ne bomo šli več na obisk, če se bosta neprimerno obnašala. In zaleže. Nekateri starši pa se lepo naredijo francoze, pa če bi se njihov angelček zibal na lustru, ne bi nič rekli. Kot pravim – stvar olike.

Tukaj sta 2 problema, prvi je ta, da te potihem začne zelo nervirat, ker vidiš, da prijatelji popolnoma nič ne rečejo svojim otrokom, drugi pa ta, da sam ne moreš v miru posedeti, ker miriš tuje otroke.
Tudi meni se to dogaja.
Zelo sem tudi jezna, ko kdo od obiskov polomi igračo mojih otrok in starši ne zahtevajo od svojega otroka, da se opraviči. Bila sem že v situaciji, ko smo tiho stali in gledali pololjeno igračo in mojega otroka, ki je bil zelo žalosten. Mučna tišina, ki bo jo en “oprosti” zelo spremenil.
Zelo sem tudi jezna, ko prinesemo na obisk kakšno darilo in starši rečejo: “To pa že imaš, ane ?” ali pa so tiho, če še nimajo in niti ne opozorijo otroka, da bi se zahvalil.
Vsi primeri, tudi vaš, pa kažejo na to, da se starši ne znajo obnašati in bodo vse to prenesli tudi na svoje otroke. Žal je tako.

drage moje,to,da se otroci drugje razdivjajo je zato,ker doma ne smejo.vsaj v našem primeru je bilo tako.imamo dvoje bolj znancev kot prijateljev,ti otroci ,ko pridejo kam,se obnašajo kot ponoreli.in seveda starši ne rečejo nič,gostiteljica,naša prijateljica,pa skor znori.starši se lepo pogovarjajo,pijejo kavico,tamali pa lezejo po pohištvu,odpirajo omare,skačejo kot nori po kavčih,poleti zunaj tržejo rože,skačejo po gredicah,res ,za ne verjet.ampak,ko gostiteljica jezno reče,zdaj zadosti,da bi jo bolj starši slišali in otroke mal pomirili,se ti sploh ne ganejo.in seveda namesto ,da bi vsi uživali,gosti uživajo,gostiteljica pa živci na na robu.ma,fora je,ker se niti ne najavijo, kar pridejo in visijo cel popoldan tam,seveda ,da se mulci zlaufajo,pol pa domov.

in kdo je kriv,otroci??? NE,objestni starši,ki ne znajo svojih otrok vzgojit!!!!!
takih gostov,pa nihče ne mara,jaj..,pa tud nimajo,da bi jim rekli.tako se ,ko pridejo skušajo mazat ven,da se glih odpravlajo v trgovino,pa ti sploh ne šišajo.k meni so se hoteli sami povabit,ker imamo bazen,amapk že sama misel,da bom lovila ta dva podivjana otroka okol bazen,da se še kaj ne naredi,smo jih hitro skenclali.
žleht ne žleht,tako pač je.otroke vzgojit,pol pa na obisk,drgač pa doma ali pa na igrišče.

če sem prav razumela, te je motilo več stvari.

Od enih (ki tudi imajo hišo:)) je bilo narobe, ker je sedel in vlekel na ušesa in se nisi mogla sprostit v pogovoru, ker si hotela biti pač “fajn gospa”.

Od drugih sta pa šla sicer v sobico tvojega otroka (ki je za divjanje še majhen, ampak ko bo velik, bo tudi tvoj “divjal, najraje pri drugih)
kot si ti želela-da bi se starši bolj sproščeno pogovarjali o temah in na nivoju, ki ni za otroka…pa glej ga šment: starši so klepetali, pa niso mirili svojih otrok….ojej…

Naslednjič boš morala odločit se, kaj je bolje:) da divjajo v sobi in se vi v miru pogovarjate…ali da jih imajo starši ob sebi, pri mizi in vsi vlečejo na ušesa.

Da bi pa fantki prišli na obisk, pa mirno zlagali lego kocke….takih je pa bolj malo, sploh, če se ne poznajo dobro in če je med njimi taka starostna razlika. 7-8 letniki pač niso idealna družba za 3 letnika.

Pa še o prijateljih: Navadno se take probleme, če so prijatelji dobro, izpostavi pri pogovorih.
Če pa ste samo hinavsko prijatelji, da izmenjate trače in da pokažete en drugemu stanovanje….pa je res bolje, da samo po ene sprejmete v stanovanje;)

Mi smo imeli tak obisk samo enkrat. Niso bili več vabljeni. Saj pravim, vsi otroci norijo, ampak če starši pokažejo željo in voljo, da jih mirijo, sama posežem vmes, da ni treba. Če pa bi jim dovolili res vse in niti muksnili (saj pravim, to se je zgodilo enkrat), pri nas ne bi bili več dobrodošli.

Ker pa se je v zgornjem opisu znašlo tudi metanje po kavču, menim, da gre samo za preobčutljivost … :))))

Opažam pa še eno neskladje. Kako ste pa klepetali, če so otroci tako vpili, kot ti praviš? :))) Ker ko začnejo naši in njihovi, se ne sliši nič. :))) Jih moraš utišat, da se lahko sploh pogovarjaš. :))) Sploh pa v stanovanju. Nekako mi ne gre skupaj.

Če meni neko obnašanje otroka, ki je pri nas, ponavadi je to res ali divjanje ali pa želja, da bo jedel hrano kar tako spotoma in pil, ne za mizo, takrat lepo sama rečem, ne jemo pa mi le za mizo, pijemo ali ej, pri nas pa takole ne divjamo, da se kdo ne poškoduje. Ponavadi imam za otroke veliko iger in drugih pripomočkov, da jim divjanje ne gre toliko po glavi. Sigurno pa ne dovolim tako obnašanje in ponavadi že starši vedo kaj se sme in kaj ne,saj imamo ponavadi obiske le tistih, ki so nam blizu.

pa kaj res ne znamo najti ravnovesja. Spodaj ena sprašuje, kako naj otroka odtrga od mize, ko pridejo obiski, tu preveč divjajo. Kaj pa je prav? Vsak ima pravico do svojih pravil kaj pa je bonton obnašanja je pa druga stvar. In velja tako za odrasle kot za otroke.Povej pravila, vzpostavi red, če ti je pa vse to odveč pač ne vabi obiskov v hišo. Nikoli ne bodo prav pri miru in tako boš (verjetno) tudi ti doživela s tvojim tamalim kje na obisku, ko bo divjal z drugimi. Tako pač je.