OTROŠKE PESMICE – prošnja
Spoštovane /-i!
Kopiram včarajšnjo prošnjo, na katero sem že dobila nekaj odgovorov. Se priporočam in hvala!
************************************************************
Avtor: Pitka
Datum: 27-07-04 10:04
Spoštovani.
Ko sem zjutraj že objavila zbirko zbranih pesmic na forumu, mi je prišla na misel ideja oz. prošnja!
Sama imam kar veliko zbirk in otroških pesmaric, a vem, da nimam vseh simpatičnih in lepih pesmic, zato bi Vas prosila za pomoč.
Če poznate kakšne lepe pesmice, izštevanke, uganke…, jih prosim napišite in objavite na forumu. Ko jih bo spet za en košek, jih bom uredila, jim dodala nekaj iz svojih pesmaric in tako bo forumovska zbirka pesmic naše skupno darilo otrokom.
Vesela bi bila tudi starejših pesmic, ki se jih mogoče spomnijo Vaše babice ali dedki.
Že vnaprej se vsem, ki boste pomagali, zahvaljujem!
Srečno!
Vidka
Tole sem jaz našla na forumu pred nekaj tedni:
BARČICA (ljudska)
Barčica po morju plava, drevesa se priklanjajo.
O, le naprej, o, le naprej, dokler je še vetra kej!
Barčica po morju plava, jadra se razpenjajo.
O, le naprej, o, le naprej, do brezkonččnih krajev mej!
Barčica, le bodi zdrava, ptički te pozdravljajo.
O, le naprej, o, le naprej, dokler je še vetra kej!
BIBA LEZE (ljudska)
Biba leze, biba gre,
da bi prišla do gore,
do gore, do biser vode,
kamor nihče drug ne more.
Pod goro je vrt meden,
biba leze, da bo njen;
po drevesih so kolači,
med cedi se po pogači.
Iz studenca mleko teče,
Kar želi si vsak naj reče,
biba se vode napila,
pravo pot je zgrešila.
ČEBELICA MAJA
Nekoč, že dolgo je tega,
v deželi, res ne vemo kje,
živela je čebelica,
imela lepo je ime.
Vsi, ki so jo poznali, so ji rekli Maja,
mala, zvita in predrzna Maja,
Maja, ki leti, leti
kamorkoli se ji zdi.
Spet danes z nami tu čebelica je Maja,
mala, zvita in predrzna Maja,
Maja, ki leti, leti,
Maja, Maja,
Maja, o sebi kaj povej.
ČIČ, ČIN, ČIN DREŽNICA
Čin, čin, čin, Drežnica, kjer so kozice,
gori na travici, kjer ni vodice.
Hojaja, hojaja, hojajaja…
Sončece sije, dežek nam gre,
naš mlinar pa melje brez vsake vode.
Hojaja, hojaja, hojajaja…
Dekle je šivala brez vsake šivanke,
fantič brez noge je skakal čez planke.
Hojaja, hojaja, hojajaja…
ČUK SE JE OŽENIL
Čuk se je oženil, tralala, tralala,
Sova ga je vzela, hopsasa, sova ga je vzela, hopsasa.
Čuk sedi na veji, tralala, tralala,
Sova na vereji, hopsasa, sova na vereji, hopsasa.
Sova čuku miha, tralala, tralala,
Češ, pa se vzemiva, hopsasa, češ, pa se vzemiva, hopsasa.
Čuk pa sovo vpraša, tralala, tralala,
kol’ko dota znaša, hopsasa, kol’ko dota znaša, hopsasa.
En’ga petelina, tralala, tralala,
eno bučo vina, hopsasa, eno bučo vina, hopsasa.
Vino bova spila, tralala, tralala,
Bučo pa razbila, hopsasa, bučo pa razbila, hopsasa.
DEKLE JE PO VODO ŠLO
Dekle je po vodo šlo na visoke planine.
Vodo je zajemala, je ribico ujela.
Ribica je prosila: »Oj, pusti me živeti!
Rada bi živela še, se z vodico igrala.«
Dekle b’la usmiljena, je ribico spustila.
Ribica je splavala, je dekle oškropila.
Ribica je splavala na oni kraj potoka.
EN HUD PESJAN JE ŽIVEL
En hud pesjan je živel,
se futral je z ljudmi,
z njih žup’co si je kuhal,
obral jih do kosti.
Enkrat pa en’ga najde,
ga hoče v lonec dat’,
preveč je čudno dišal,
preveč je bil kosmat.
Kdo bil je ta kosmatež,
lahko ugane vsak.
Dihur je bil, kajneda!
Narobe, bil je vrag!
Pesjan čez kotel padu,
pa s kropom se polil,
ga vrag je brž obglodal,
pa župco vso popil.
Uči nas tale štor’ja,
da kjer sta vraga dva,
da tisti zmerom zmaga,
k’ ‘ma več pesjanskega.
ENKRAT JE BIL EN ŠKRAT
F C C7 F
Enkrat, enkrat, enkrat je bil en majhen škrat.
C C7 F
Enkrat, enkrat, enkrat je bil en škrat.
F B C7 F
Imel je dolgo bradico, vsa siva je bila.
B C7 F
Na hrbtu je nosil krošnjico, je polna b’la zlata.
Enkrat, enkrat, enkrat je bil en majhen škrat.
Enkrat, enkrat, enkrat je bil en škrat.
Pomagal rad je vsem ljudem, ki dobri so bili.
Hudobneže preziral je, za nje ni imel oči.
Enkrat, enkrat, enkrat je bil en majhen škrat.
Enkrat, enkrat, enkrat je bil en škrat.
Ti praviš, da ga ni bilo, dokazov da še ni.
V pravljici tej živel bo, zato zapojmo vsi:
Enkrat, enkrat, enkrat je bil en majhen škrat.
Enkrat, enkrat, enkrat je bil en škrat.
GUSARSKA
e a e
Sredi morja črna vihra, sredi vihre črn brod,
H7 e H7 e
sredi broda črna jadra, sredi jader bela smrt.
Heja bumbarasa…
Grom buči in strela šviga, zli valovi v dalj buče,
sedem gusarjev grozeče morju kažejo zobe.
Pod palubo so zakladi, sedem belih smrtnih glav,
v vsaki glavi sedem nožev, vsak teh nožev je krvav.
Za kajuto pa igrajo štirje divji gusarji,
dobre karte vsi imajo, kapitan gre solo tri.
Kapitan pagata vrže, vsa posadka obnemi,
kuhar mu ga s škisom vzame, že mu glava odleti.
Bliža se jim oklopnjača, kapitan veli na boj:
“Kaj bo stara ta krastača, hej, barabe za menoj!”
Zdaj s kanona oklopnjače prva kugla prileti,
krmilarju strga hlače in mu bedra osmodi.
Še s kanona oklopnjače ena kugla prileti,
na sred’ kotla s paštašuto in ga v sončni prah zdrobi.
Vname se mesarsko klanje, gusarji gredo na nož,
sam ostal le kapitan je, kot poslednji, zadnji mož.
Hitro on cinžnolo vzame, pod palubo pohiti,
s fajercajhom pulfer vname, gusar z barko v luft zleti BUM!
HUDA MRAVLJICA
Bila je huda mravljica,
šest črnih nog je imela,
je migala, je vohala,
je čisto ponorela.
Bila je huda mravljica,
po trgu je hodila,
lončarju je čez piskre šla,
pa vse mu je pobila.
In kamorkoli je prišla,
so vsi pred njo bežali,
je pokalo, je stokalo,
pod njenimi stopali.
Oj, mravljica požrešnica,
le kaj je naredila!
Še bika je pohrustala,
samo roge pustila.
Seveda to je čisto res,
le kaj se bik šopiri,
šest črnih nog ‘ma mravljica,
a bik ima le štiri.
če slišiš hudo mravljico
po svetu godrnjati.
Obrni se in zbeži proč,
kar zmorejo podplati.
IZIDOR OVČICE PASEL (ljudska)
Izidor ovčice pasel, lepo žvižgal, lepo pel:
Cingel, cing, cingel, cingel, cong,
cingel, cing, cingel, cingel, cong,
Cingel, cing, cingel, cingel, cong,
Cingel, cing, cong.
Ko ovčice je zapustil, stopil je v vojaški stan.
Cingel, cing…
Lepo je cesarja služil, lepše pa gospod’ boga.
Cingel, cing…
JAGER PA JAGA (ljudska)
Jager pa jaga, kaj mi pomaga,
Tička nasprot’ leti, ustrelil jo bom.
Tička zavpila, kaj sem ti st’rila,
saj sem prepevala cele noči.
Tička zletela, v javor se vsela,
Lepa je senčica javorjeva.
Tička zletela, na okno se vsela,
Vstani, ne bod’ zaspan, saj je že dan.
Ptička skakljala, mlade speljala,
mlade speljala, pet’ jih uči.
KEKČEVA PESEM
Kaj mi poje ptičica, ptičica sinička,
dobra volja je najbolja, to si piši za uho,
mile jere, kisle cmere, z nami vštric ne pojdejo.
Kaj odmeva mi korak, ko po stezi stopa,
dobra volja je najbolja, bodi dan na dan vesel,
smej se, vriskaj, pesmi piskaj, pa lahko boš srečo ujel.
Kaj mi potok žubori, ko po kamnih skače,
dobra volja je najbolja, na vsej širni zemlji tej,
lica rdeča, smeh in sreča to zaklad je, hej, juhej!!!
KEKČEVA PESEM
Jaz pa pojdem in zasejem
dobro voljo pri ljudeh.
V eni roki nosim sonce,
vdrugi roki zlati smeh.
Kdor vesele pesmi poje
gre po svetu lahkih nog,
če mu kdo nastavi zanko,
ga užene v kozji rog.
Jaz pa pojdem … 2x
Bistri potok, hitri veter,
bele zvezde vrh gora,
gredo z mano tja do konca
tega širnega sveta.
Jaz pa pojdem …
KO SI SREČEN
Ko si srečen, daj, z dlanjo udari v dlan,
ko si srečen, daj, z dlanjo udari v dlan,
ko si srečen in ko srečo rad bi še delil z nekom,
ko si srečen, daj, z dlanjo udari v dlan.
Ko si srečen, tleskni s prsti razigran!
Ko si srečen, po kolenih potokljaj!
Ko si srečen, krepko z nogo butni v tla!
Ko si srečen, glasno vzklikni svoj: hura!
Ko si srečen, brž ponovi vse od prej.
LISIČKA JE PRAV ZVITA ZVER
Lisička je prav zvita zver, pod skal’co ima svoj kvartir.
Pa z repkom mahlja, pa s skremplji praska, pa vpraša, če je lovec doma.
Oj lovec pa na skal’ sedi, nabito puško v rok’ drži.
Pa čaka na njo, da ustrelil jo bo, če le prikazala se bo.
Lisička pa je zvita b’la, pri drugi luknji ven je šla.
Na hribčku sedi, se sladko smeji, pa jagrčku fig’ce moli.
MAČEK MURI
(Neca Falk)
Ko zapoje zvonček v uri,
prebudi se maček Muri,
s taco si oči pomane,
vzdigne rep in hitro vstane.
Mačjo posteljo prezrači,
mačjo suknjo pokrtači
in za zajtrk se odpravi
v krčmo Pri veseli kravi.
Tam ga čaka stalna miza
in točajka muca Liza,
ki prinese lonček mleka
in še mačji kruh od peka.
Ob jedači poglobi se
Muri v mačje časopise,
vse prebere brez razlike,
tudi vejice in pike.
Potlej plača in čez cesto
gre na sprehod v mačje mesto.
MAJHNA SEM BILA (ljudska)
Majhna sem bila, piške sem pasla,
Piške so čivkale, jaz sem pa rasla.
Mamica moja, piške prodala,
Piške so čivkale, jaz pa jokala.
MALI LUMP
Jaz sem lump, mali lump
vedno rad ušpičim kaj,
pozvonim in zbežim
ali sol ti dam v čaj.
čevlje rad skrijem ti,
ko se najbolj ti mudi –
tvoji jezi od srca se smejim.
Nagajam rad vsem ljudem,
nagajam rad, čeprav ne smem,
poreden sem, ubogam ne.
Nagajam rad, nagajam vsem,
nagajam ti, ker sem še mlad,
ubogam ne, a vem, da to ni prav,
da to ni prav.
Jaz sem lump, mali lump,
res poreden sem za dva;
svoje sobe ne pospravim,
kadar mame ni doma.
Vedno rad ustrašim te
ali pa te požgečkam –
tvoji jezi od srca se smejim.
Nagajam rad vsem ljudem,
nagajam rad, čeprav ne smem,
poreden sem, ubogam ne.
Nagajam rad, nagajam vsem,
nagajam ti, ker sem še mlad,
ubogam ne, a vem, da to ni prav,
da to ni prav,
a vem, da to ni prav.
MALI MUC
Moj mali mucek, lisasto rjav,
tri dni že išče, muco svojih sanj.
Tam za vogalom, strašni je mačkon,
ki čuva Belko, ljubko mačico.
Moj mali muc zaljubljen je, za Belko bije mu srce,
ne ve kako bi prosil jo za šapico.
Moj mali mucek, lisasto rjav,
zdaj žalostno sedi in gleda v dalj.
Moj mali mucek, čisto je sanjav,
oblake šteje, družba ni mu prav.
Ves dan poseda, prede in miži
in še bonbonov se dotaknil ni.
Moj mali muc zaljubljen je, za Belko bije mu srce,
ne ve kako bi prosil jo za šapico.
Moj mali mucek, lisasto rjav,
zdaj žalostno sedi in gleda v dalj.
MALI POTEPUH
Prebudil se je rano sosedov bosopet,
Poljubil je še mamo in mahnil jo v svet.
Cvetlice je nabiral, sinice je plašil,
Maline je obiral, za zajci se podil.
A, glej še v tisti noči pritekel je nazaj
tja v mamino naročje preplašen, da je kaj.
Tako je rekel sosed, da v sveet bo že še šel,
a mamico da svojo bo vedno s sabo vzel.
MARKO SKAČE (ljudska)
Marko skače, Marko skače, po zeleni trati.
Aj, aj, aj, aj, aj, po zeleni trati.
Pijte, jejte, pijte, jejte, moj’ga brata konji.
Aj, aj, aj, aj, aj, moj’ga brata konji.
Pa smo išli, pa smo išli daleč po devojko.
Aj, aj, aj, aj, aj, daleč po devojko.
MEDVEDEK
Medvedek ni bolan, medvedek je zaspan.
Prišla je tiha noč, medvedek, lahko noč!
Medvedek že smrči, se lunica smeji.
Prišel je beli dan, medvedek, dober dan.
METULJČEK CEKINČEK (Janez Bitenc)
Meteuljček cekinček, ti potepinček, kje si pa bil?
Pri majceni cvetki, drobni marjetki, medek sem pil.
Potem pa želodček, poln kot sodček bil je nalit,
Sem rekel marjetki, drobceni cvetki: »Zdaj sem pa sit!«
NAŠ JURČEK
So lepe rožice in sonček
in lepa, lepa je pomlad
in sladek, sladek je bonbonček
še slajši pa je Jurček naš.
Naš Jurček je sonček,
naš Jurček je zlat,
sladak kot bonbonček,
ga vsak ima rad.
Lepo nam je tukaj,
še bomo prišli,
zapojmo vsi skupaj,
naj Jurček živi.
NAŠ KUŽA
Naš kuža je hodil k sosedi v vas,
ga psička vabila je vsak dan naglas,
ob mraku, ko putke pospravil je spat,
je tačke si očistil in šel vasovat.
A zjutraj ko delal se beli je dan,
se vračal naš kuža domov je zaspan,
naš kuža je priden in rada ga imam,
čeprav poležava v senci ves dan.
Nečesa pa se prav potihem bojim,
le kaj bo naš kuža in kaj bo še z njim,
če enkrat slučajno bo očka postal,
takrat bo odšel, a meni bo žal.
Nečesa…
Naš kuža…
A zjutraj…
Nečesa…
Nečesa…
NAŠ MUCEK
D
Naš mucek je ljub’co imel
A7
Ponoči k njej v vas je odšel
Prišel je domov ves zaspan
C
Ko mežnar odzvonil je dan
Zbolela je ljub’ca hudo
Kaj če več zdrava ne bo
Naš mucej je jokat začel
Nobene več miške ni ujel
Ko pa mu vzame jo smrt
Okoli se plazi potrt
Življenje sovražit začne
V soboto obesil se je
V nedeljo na vrvi visi
Tam mimo gre mnogo ljudi
Pri sebi pa misli si vsak
da mucek je bil en bedak.
To zgodbo v eksemplar povem
Brezskrbnim ta mladim ljudem
Če vam življenja je mar
Zaljubit’ se nikdar nikar.
NAŠA ČETICA KORAKA (Janez Bitenc)
Naša četica koraka, strumno in veselo,
drug za drugim v ravni vrsti, zdaj gremo na delo.
Jurčku bomo pomagali, hišico zgraditi,
da bo mogel svoje zajčke pred lisico skriti.
Žiga žaga, poje žaga, rompompom kladivo,
mi pa vsi najboljše volje delamo marljivo.
PO KOROŠKEM, PO KRANJSKEM (ljudska)
Po Koroškem, po Kranjskem, že ajda zori,
En deklič jo žanje, jo rok’ca boli.
Tri dni jo že žanje, tri snopke ima,
Pa na roke pogleda, vse žuljave ‘ma.
PRILETELA MUHA NA ZID
Priletela muha na zid, muha na zid, muha na zid,
priletela muha na zid, muha na zid.
Pralatala maha na zad…
Preletele mehe ne zed…
Prilitila mihi ni zid…
Prolotolo moho no zod…
Prulutulu muhu nu zud…
Prlrtrlr mrhr nr zrd…
Priletela muha na zid…
PRIŠLA JE MIŠKA IZ MIŠNICE
Prišla je miška iz mišnice,
vzela je pšeničko iz pšeničnice:
miš pšeničko –
pod goro, pod to goro zeleno.
Prišla je mačka iz mačnice,
vzela je miško iz mišnice:
mačka miško,
miš pšeničko –
pod goro, pod to goro zeleno.
Prišla je lisica iz lisičnice,
vzela je mačko iz mačnice:
lisica mačko,
mačka miško,
miš pšeničko –
pod goro, pod to goro zeleno.
Prišel je volk iz volčnice,
vzel je lisico iz lisičnice:
volk lisico,
lisica mačko,
mačka miško,
miš pšeničko –
pod goro, pod to goro zeleno.
Prišel je medved iz medvednice,
vzel je volka iz volčnice:
medved volka,
volk lisico,
lisica mačko,
mačka miško,
miš pšeničko –
pod goro, pod to goro zeleno.
Prišel je lovec iz lovčnice,
vzel je medveda iz medvednice:
lovec medveda,
medved volka,
volk lisico,
lisica mačko,
mačka miško,
miš pšeničko –
pod goro, pod to goro zeleno.
Prišla je smrt iz mrtvašnice,
vzela je lovca iz lovčnice:
smrt je lovca,
lovec medveda,
medved volka,
volk lisico,
lisica mačko,
mačka miško,
miš pšeničko –
pod goro, pod to goro zeleno.
RASLA JE JELKA (ljudska)
Rasla je jelka do neba, do neba,
rasla je jelka do neba.
Širila veje do zemlje, do zemlje,
širila veje do zemlje.
Kraj jelke vodi stezica, stezica,
kraj jelke vodi stezica.
Po stezi bratec hodil je, hodil je,
Po stezi bratec hodil je.
Za roko sestro vodil je, vodil je,
za roko sestro vodil je.
RINGA RAJA (ljudska)
Ringa, ringa, raja, muca pa nagaja,
kužek pa priteče, vse na tla pomeče.
Kokot kikiriče, čipke, čopke kliče.
Putka kokodajca, ker bo znesla jajca.
Ringa, ringa, raja, svet’ Miklavž prihaja,
prinesel bo bombončke, pisane balončke.
Ateku kravate, mamici copate,
Bratcu nove hlače, meni pa igrače.
SIJAJ, SIJAJ, SONČECE (ljudska)
Sijaj, sijaj, sončece, oj sonce rumeno!
Kako bom s’jalo sonce, k’ sem vedno žalostno?
Sonce zgodaj gori gre, dekleta jokajo:
bi rade še ležale, pa vstati morajo.
Sonce zgodaj doli gre, pastirci tarnajo:
domov bi radi gnali, pa črede nimajo.
SREČA NA VRVICI
(Svetlana Makarovič)
Tjaram-da-dam, zlat je ta dan, steci z mano kam.
Zmeraj z mano, zmeraj moj boš, tjaram-da-dam-dam.
Ko dobiš, kar si želiš, nisi nič več sam,
Tjaram-pa-dadi, nobenih skrbi, srečo imač na vrvici.
Prijatelji vsi, tjaram-pa-dadi, sreča na vrvici.
Tjaram-da-dam, vsak načrt iz vetra je stkan,
v sivi beton svet je vkovan, tjaram-da-dam-dam.
Stecimo kam,stecimo stran, stecimo v svet sanj.
Za vse, prav za vse je, prostor nekje, kjer trate še zelene.
Tjaram-pa-didi, vsa sreča in mi, sreča brez vrvice.
ZIMA JE PRIŠLA (ljudska)
Zima je prišla, sneg leti z neba, je puščava zemlja vsa.
Mraz prihaja z njo, hud možak je to, nam pa nič hudo ne bo.
Mrazek, prava reč, mi gremo za peč, pa ne moreš nam nič več.
ŽABJA SVATBA
Žabe svatbo so imele, zbrane od sosednjih mlak,
jedle, pile so in pele: rega, rega, reg, kvak, kvak, kvak, kvak.
Skokica nevesta mlada, ženin bil je dolgokrak,
rajala oba sta rada: rega, rega, reg…
»Živi ženin naš z nevesto!« Glas povzdigne Krakuš svat,
zagrmi jih kakih dvesto: rega, rega, reg…
Po večerji zavrte se, ko je bil že pozen mrak,
rajajo, da vse se trese: rega, rega, reg…
Raki pa so poslušali, kaj ropot pomeni tak?
Tisto noč vso niso spali: rega, rega, reg….
ŽIVALI V JESENI (Mira Voglar)
Ježek teka, teka in se kotali,
Jabolke in hruške nabadati hiti.
Medved kosmatice svoj brlog ravna,
z listjem ga postilja, zaspano godrnja.
Urna veverica pleza na drevo,
Lešnike nabira za zimsko lakoto.
Ptice lastovice odletele so,
V daljne tople kraje zdaj krila jih neso.
RINGA RINGA RAJA
Ringa ringa raja
muca pa nagaja
kuža pa priteče
pa vse na tla pomeče.
Kokot kikiriče
čipke čopke kliče
putka kokodajsa
ker je znesla jajca.
Ringa ringa raja,
Dedek Mraz prihaja,
prinesel bo bombone
in pisane balone.
Mamici copate,
očku tri kravate,
meni pa sani,
za dolge zimske dni.
Lani je obljubil,
da ne bo zamudil,
ko sonce bo zašlo
bo prišel čez goro.