Biti starš pomeni veliko radosti pa tudi skrbi. Za slednje lahko najdete strokovni nasvet in podporo na tem forumu. Preberite izkušnje in zaupajte svoje.
Tudi jaz danes veliko mislim na njo... na mojo mami... kateri nikoli vec ne bom mogla reci, kako rada jo imam in kako zelo zelo jo pogresam...
Ceprav je ni vec ob meni, je vedno v meni in vem, da nekako tudi ona se vedno pazi na mene in na mojo druzinico...
In iz srca sem ji hvalezna za vse lepe spomine, katere nosim s sabo, vse tiste objeme, nasmehe, veselje v oceh, ko mi je kaj uspalo... Slike bledijo, spomini na dogodke pa ostajajo... Res ti hvala, mami... ko bi vsaj za trenutek lahko prestavila cas... Samo toliko, da bi ti lahko videla svoje vnuke in vnukinje... Ker vem, kako si sanjala o njih... Pa da bi videla, da so tvoji otroci postali vse tisto, kar si zelela da smo... Ja, hvala ti mami, ker si verjela v nas...
Vsem pa, ki imate svoje se ob sebi - povejte jim, koliko vam pomenijo... pa ne samo danes...vsak dan... S.
Meni je zelo hudo za tiste ljudi, ki so izgubili svoje ljubljene. Tudi sama sem izgubila sestro. Jo zelo pogrešam. In jo zmeraj bom.
Je pa v mnogih primerih na žalost tako, da šele takrat, ko koga izgubimo, vidimo , koliko nam je pomenil in kako neprecenljiv je bil.
Zato pokažimo tistim, ki jih imamo radi, vsak dan posebej svojo ljubezen in spoštovanje, da se je bodo zavedali in jo občutili sedaj, v času življenja.
Potem ( za nas in za njih) je prepozno.
Sem pravkar svoji mami poslala naslednjo zahvalo (ki je resnično ogledalo najinega odnosa skozi mojo težavno puberteto in današnjega življenja):
Draga mami,
pred 20. leti sem morda mislila, da Te ne rabim več, pa si Ti vedela, da Te rabim, danes morda Ti misliš, da Te ne rabim več, pa jaz vem, da Te rabim.
Hvala Ti, ker si.
M.
Ja, rabim jo in ne znam si predstavljati, da je ne bi imela. Hudo mi je za vse tiste, ki tega ne morete več doživljati in lahko samo še čutite - kajti moja mami je vedno z mano, pa čeprav živiva daleč narazen in se redko vidiva. Naj bodo tudi vaše mame vedno z vami.
Pa veselite se poljubčkov, ki vam jih bodo danes popoldne namenili vaši sončki.
Zelo lepo si napisala.
Tole ti še napišem, potem pa pokličem dvojo mamo.
Prav tako čutim jaz, ki sem izgubnila očeta. In tudi čutim, kako je z nami.
Nekoč mi je rekel:ničesar, ker sem ti dobrega storil, ni treba vrniti meni, pač pa daj svojim otrokom.
Tudi jaz pogrešam svojo mami, namesto čestitk ji že šestnajst let prižigamo svečke in danes vem, da bi bilo življenje malo lažje, če bi še bila med nami.
....in tudi sama velikokrat mislim nanjo, ki je ni in ki je prezgodaj odšla,....ki so jo zapocali zdravniki v šempetrski bolnišnici, z neumivanjem rok....mi je pa nimamo več...za njo je odšla moja sestra, ki jo je še vedno zelo potrebovala v svoji bolezni, ah na tako veseli dan pa tako žalostni spomini...pa bo bolje, da se spominjam(o) lepih trenutkov, ki smo jih uživali skupaj...kar solze so stekle
Hvala ti za to, da si me spomnila, kako sem srečna, ker imam mamo, ki me ima rada.
Hvala ti za to, da si me spomnila, da ima moj sinek babico, ki ga ima rada.
Svea, kako lepo si napisala.... Solze so mi kar same zacele polzeti po licu. Stisni svojega soncka in mu pripoveduj o babi. Takrat bo z vama ... v krosnjah dreves, v pticjem petju in sumenju vetra, z vonjem po svezem pecivu...
Mami Svea, en lep dan ti zelim.
