KILA DREKA

He, he,

tole enostavno moram deliti z vami. Situacija previjanja. Dete brca, s tistimi nagajivimi očmi se smeji vame. Ob mojem vihanju nosu (nikoli nič ne rečem, pa če smrdi kot kontejner kanalizacije, da ne bo kakšne travme iz otroštva) Polhek izjavi: KILA DREKA!!!

Pa še ena iz straniščne tematike ala nemogoče je mogoče. Mulc je v soboto v straniščno školjko stlačil 2 (DVE) BRISAČI, 1 RAČKO, 1 TUŠ ZA TREPALNICE, VICHI KREMO ZA OBRAZ in morda še kaj, pa je zadevo pred evidentiranjem verjetno odplaknilo.

Lep pozdrav,

Povhlja

Oj, Povhlja, lepo te je spet brati.

Tudi naš mali je slab na kopalnico (WC školjka je na srečo fizično ločena od nje!), najraje pa ima bide (ki je zanj idealno visok). Vedno najprej izvleče čep, ga vrže v koš za smeti (enkrat ga bomo ko bog pozabili najti!), potem pa se začne igra ‘da vidimo, kaj vse gre v odtok’. Naj povem le to, da več, kot bi si človek mislil!

Se pridružujem Oji, končno Povhlja!

Sicer pa je moj očitno tud kopalniški, Odtok rula in očitno je še dobrega okusa. Posledično je sedaj sredi kopalnice poln škaf cunj, da mali ne pride do odtoka.
Druga stvar je banja polna vode. Če se le da, se trudi splezat vanjo. Da ne omenim, da se da iz WC paprija narediti najboljšo trganko na svetu!

ps.
Oja, kolk pa vi že kaj govorite, pa koliko stvari mali že kaj pokaže? Pri nas kazanje in govorjenje sigurno ni v prvem planu. Mami je rahlo zaskrbljena.
Pa tudi božanja ne obvlada, obvlada pa ljubezenske objeme, resno, danes je eno malo bejbo takoooo objemal : )))) (ne vem kje se je to naučil).

tudi mi imamo manijo na kopalnico, posebej metlica za wc je zelo v redu igrača.
jo imamo zadnje čase več na umivalniku kot pa na tleh v kotu.

ali pa koš z umazanim perilom…

ah ti malčki…

srčki, sončki, pikci in pikice…

lep dan, janka

Pri nas kopalnico zaklepamo – še posebej odkar je enkart iz wc-ja zadonel nečloveški krik in jok – stekla se tja, našla Nceta ki je STAL v WC školjki – da je lahko dosegel gumb za izplakovanje.
Ko ga je pritisnil, mu je nogice oblila ledenomrzla voda in AUUUUUUUUUUUUUUUUU MAMA!

Meni je šlao malce na smeh:)

N.

Jaz se še vedno krohotam :))))

Mi tko daleč še nismo, si pa izredno radi umijemo roke v školjki, ali učimo račke plavat notri. Zadnjič je probal tudi želvo stlačit notri, pa je k sreči prevelika (taka za napihnit, da ne bo pomote!).

Sicer pa pralni stroj in bide – mila majka. Samo da so vrata odprta -zviz. Tudi pralni prašek smo že probali, bljak, pa žajfo – ta je še kar šla. Niti pljunil ni! Tako, da smo na ekpres posredovali! Posledica: vrata TRDNO zapiramo!

Moja zgodbica je pa čisto “frišna” od včeraj. Kraj prizorišča: kopalnica oz. banja. Po dolgem času sva se z našo pikico skupaj kopali, zraven je pomagal pa tudi očka. Pa si najprej operemo lase, potem pa z očkom namiliva pikico pol pa še pikica in očka namilita mene, pa prideta do moje “pišuke” pa pravi oči: “kaj pa je to?” tamala pa kot iz topa: “blada”.

Lp Zala

Uh, bi bila skoraj pozabila, enaka situacija, enak objekt opazovanja, le da jo je moj mali opredelil kot muha? Potem se mi je posvetilo, muha kot tista kosmata stvar na jaboljku ali pa hruški, ki leži na drugi strani kot pa pecelj.

Uf, zdajle šele vidim, kakšno srečo smo imeli doslej. Jaz sem vsakič, ko sva šla s čmrljem v kopalnico ali ko sem ga zagledala na vratih kopalnice, avtomatično zaprla straniščno školjko. In zadnjič se ravno pacam po trepalnicah, ko s kotičkom očesa zagledam mulčka, kako pridno zapira pokrov. Začuda mu ni zgrmel po prstih, on pa je, potem ko je opravil svojo nalogo, ponosno prihlačal do mene. Samo da je vse tako, kot mora biti!

Ne vem, od kod mu nasploh ta silen občutek za red – bognedaj, da je kakšen predal odprt – ga bo šel takoj zapret. In to pri naši bohemski familiji:-))

Ojla Povhlja,

najprej – prijetno vas je bilo videti in po drugi strani sem si kar oddahnila, da smo nahitro šli vsak na svojo stran, ker ko ima naš buhtelj v rokah žogo, bognedaj da se mu kdorkoli približa, pa četudi je to en luštkan prijazen Povhek (ko ste šli, je mimogrede zbutal ena dva čist nedolžna smrkca – no ne čist zares, ampak renčal je pa že:)))

Me pa veseli, da ne bomo edina družina, kjer nikakor ne bo izzvenel kot grožnja stavek: “Če nauš priden boš pa sekrete pucau!”

Meni pa solze tečejo, ko mi pride buhtelj na WC “pomagat pritiskat”:)))

Maxi

Zdravo Maxi,

je bilo tudi meni v veselje. Kakšne oči ima vaš buhtelj! He, he, ne da bi grozila, tudi naš Polhi ni najbolj priljudne sorte, saj si slišala tisto cviljenje, če prevedem bi to pomenilo:

zadnje opozorilo, potem odvržem atomsko bombo

Iz tega razloga sem mu dala tisto zlato žogo. Ker moj smrkavec noče z majhno deco deliti ničesar. Izključeni so: jaz, babi, dedo, sestra Lidija, svak Rok in jasno tati. Nam v usta stlači tudi bonbone, za katere bi sicer ubijal.

(ne)sebičen pozdrav,

Povhlja

Ojla, Jagoda, hitim odgovarjat, preden post zdrsne onkraj obzorja. Marko je priden pokazatelj (ali kakor se pač temu reče), saj je njegove najljubša igra trenutno TO (iztegne kazalec in vpije TO, TO, tvoja naloga pa je poštudirati, kaj točno misli in ga TAKOJ odnesti do pokazanega, sicer je joj). Zadene kakor kaj – muco in luč zmeraj, mami in očija občasno. Poleg TO-ja drugih besed še ne obvlada (okej, reče mama, ata, baba ipd., a nas meša med sabo, tako da se ne morem ravno hvaliti, kakšen verbalni genji je.) Sicer pa je zelo zgovoren, zna jodlati (!) in izredno rad pleše. Zadnjič je ročno izključil televizor in nam priredil folklorni program s slavonskimi plesi (tistimi, kjer se tresejo v kolenih) in nečim, kar je zvenelo kot Pesmi in napevi iz naših krajev. Definitivno se pri nobeni TV oddaji ne bi mogli tako nasmejati!

Po mojem nimaš razloga za sekiranje – meje normale so pač zelo široke, pa tudi to, kar otrok obvlada pri taki in taki starosti, nič ne pove za naprej. Za Marka lahko rečem, da je zagotovo bolj govorec kot športnik – hja, pri osmih diplomah FF, ki jih imamo v razširjeni družini, bi bilo kaj drugega veliko presenečenje! 🙂

LP tebi in Petru – koliko kaj merita, tehtata, obsegata? Marko je bolj drobižkast – 80 cm/9 kg.

Luštna tema