vročina – zobki ali kaj drugega?
Malo prej so mi klicali iz vrtca, da je naš mali sonček dobil vročino 38,5 in samo leži.
Seveda sem takoj odhitela ponj. Revež je res spal na svojem ležalniku.
Odnesla sem ga v avto in takoj domov. Na poti se je zbudil, veselo grizljal piškot in nekaj brundal.
Sedaj spi že uro in pol…..
Vroč ni več toliko..
Klicala sem našo pediatrinjo, pa je rekla, da so najverjetneje zobki.
Res mu 2 rineta ven…
Še nikoli nismo imeli vročine od zobkov.
Brala sem, da odpornost pri izraščanju zobkov pade.
Je še kdo bolan v takšnem lepem vremenu?
Kar ne morem verjeti, da sva zbolela.
Sama delam šele 2 tedna, pa že manjkam.
V službi so odkrito pokazali, da jim ni prav. Pa kaj naj, če je mali bolan?!
Še kje kdo bolan?
Še komu izraščajo zobki ali pa so mu že in je imel podobne težave?
Lep dan vsem!
Kar verjemi. Našemu rinejo štirje ven. Revežu. Odpornost je padla. Fasala prehlad, ki naj bi bil virusna okužba in vse skupaj se je selilo na ušesa. imeli vnetje srednjega ušesa in zdaj je že skoraj dobro.
Tudi jaz sem bila na bolniški. Mislim, da so razumeli, če pa ne bi, bi me prav figo brigalo, ker je bil sonček res zelo zelo bogi.
Čimprejšnje okrevanje vama želim.
Lp
A.
Tudi pri nas mu je vedno ob izraščanju zob padla odpornost. Ponavadi jo je odnesel le z vročino.
Ne sekiraj se zaradi službe. Jaz imam vedno slab občutek, ko me ni v službi zaradi bolezni našega malega, vendar doma ostanem vedno. Otrok je prvi na mestu pri meni in konec. Včasih doma ostane tudi fant ali pa je pri babici. Je pa res, da sem jaz edina zaposlena v firmi in ko me ni, vse delo enostavno čaka (pa ni moja firma). Čako da je v mojem primeru res bolj nerodno, če me ni.
Tudi pri mojem sinu je vsako izraščaje zob spremljala vročina (tam okoli 38 do 38,5 stopinj). Včasih je imel samo vročino, pri izraščanju sprednjih zob pa mu je padla tudi odpornost in je dobil močan prehlad in kasneje vnetje ušes. Skoraj ob vsakem izraščanju zob pa je imel tudi drisko.
Za službo se pa ne sekiraj, saj tako kot meni že moja predhodnica menim tudi sama – otrok je vedno na prvem mestu !
Hja, tudi pri nas se je danes ponoči nekaj čudnega “kuhalo” (in jokalo)… Kar bo najbrž navdušilo mojega delodajalca, glede na to, da sem posledično v službi že od 5:00 in imam sedaj že prvi coffee break…
Sicer pa, kaj hočemo drage punce, marsikaj prvič malce zaboli 😉
Nekaj drugega me je vzpodbodlo pri vaših postih. Čeprav je govora o zobkih – torej o zdravstvenih problemih otrok, ste vendarle našle čas in prostor, da ste v post vrinile vsaj stavek v smislu: “Otrok na prvem mestu. Kaj malo me briga, kaj si misli delodajalec…”
Prav. Do takšnega stališča in ravnanja imate vso tako moralno, kot zakonsko pravico. Moralna načela pa bi bila morda na preiskušnji, če se bi nato taiste osebe zavzemale za “enakopravnost” pri zaposlovanju ter se borile proti “diskriminaciji” žensk pri plačah, napredovanjih ter podobnem. Pač tistem, kar je vezano na delovni efekt ter zanesljivost delavca v službi, pa nekateri zlonamerno povezujejo s spolom.
AMPAK – ve gotovo niste takšne, kajne ?!?
lp
mačkon
Mačkon samo eno vprašanje? Misliš, da so moški, ker niso pač (v opravičilo tistim, ki so, kajti prav nikakor ne mečem vseh v en koš) na bolniški kaj bolj zanesljivi od žensk, kar se tiče službe.
Jaz mislim, da je vsa ta deskriminacija v tvoji glavi. Jaz je pač ne doživljam tako. Morda tudi zato, ker si trenutno ne želim napredovanja itd itd…. morda zato, ker je trenutno otrok na prvem mestu (o tem pač ti ne veš kaj dosti – očitno).
Pa na katerem planetu živiš! Danes pripadnosti firmi NI! Nikjer več. Danes vsakdo gleda na svojo (oprostite izrazu) rit in nič drugega. Pripadni so firmam samo še delodajalci, svojim firmam. Danes vsak gleda, da preživi in mame smo pri tem pravi eksperti. Kar predstavljaj si sebe, ko prideš ob 17.30 domov, pa te čaka kosilo, ki ga je še potrebno skuhati, perilo, ki ga je potrebno oprati in zlikati. Mačkon te stvari se ne delajo same od sebe. Vsaka mati dela doma še en šiht. Poskušaj pogledati to še iz drugega zornega kota. Moj mož mi recimo ogromno pomaga, a še vedno je večina na meni. In potem vstajanje ponoči, mačkon ko se otrok zbuja oziroma v primeru ko je bolan sploh ne spi. In takrat si jasno ti na vrsti, ker imaš ravno zato bolniško. Da ga cartaš in si ob njemu, ko je bolan in razdražljiv.
Lahko pa gremo v popolno razčlovečenje človeških odnosov pa naredimo tako mačkon. Ustanovimo vrtec za bolne otroke. Plačajmo drugim, naj oni prevzemajo naše odgovornosti. Najbolje, da izumimo, za previjanje in take malenkosti, kar stroj da bo storilnost čim večja in mame, ja mame naj maksimalno delajo in ne mislijo na svoje otroke. Ampak storilni efekt, to bi bilo nekaj!!! Desfunkcije v vedenjskih vzorcih otrok so zgolj manjši stranski učinek, nima veze. Delali in napredovali bi zelo efektivno. To bi bilo razčlovečenje čustev?
Ampak, mačkon ti vendar nisi tak, kajneda?
PS: Po svetovni statistiki so ženske kar v 80% boljše vodje (oziroma vodje organizacije ali projekta) kot moški. Strokovnjaki so prišli do zaključka, da je ženskam čut za organizacijo prirojen, ker morajo takoj, ko postanejo matere, hkrati početi več stvari in to jim ostri čut za organizacijo. Ne iz mojih ust, iz ust strokovnjakov, mačkon!
Pa brez zamere,
A.
Tudi naša Manca (stara 1 leto) je včeraj predčasno zapustila vrtec z vročino 39,4. Zdravnica ni omenila nobene povezave z zobki. Pljučke niso čisto čiste, vendar še ni bronhitis. Rekla je, da je zdaj kar nekaj bronhitisov in neke čudne pljučnice.
Sicer pa odkar je v vrtcu, nam ali teče iz noska, ali pa kašljamo, skratka ves čas je nekaj narobe z njo, ponoči se zbuja najmanj štirikrat na noč.
Kar se pa bolniške tiče, mi kombiniramo z očkom, ki ima turnusno delo in s taščo.
LP
tatjana
Mačkon in Analina sta me sprovocirala :)). Draga Analina, ne morem se strinjati s tvojo trditvijo, da danes ni več nihče pripaden podjetju. Jaz sem! Zelo! Zaposlena sem v velikem podjetju in ne, nisem lastnica, žal :))
Sem vodja oddeleka z 20 zaposlenimi – nekateri imamo majhne otroke, nekateri jih še nimajo, nekateri imajo že odrasle. In mirno lahko zapišem, da smo vsi zelo predani podjetju in ker delamo kot team, ni nikoli problem, če je kdo na bolniški.
In Mačkon, meni je hčerka na prvem mestu in od kar jo imam v vrtcu, sem seveda pogosto tudi na bolniški. Vendar zaradi tega služba ne trpi. Potrebno je bilo nekaj organizacije (dobila sem prenosni računalnik in nujne zadeve lahko speljem od doma) in delo normalno teče naprej.
In prepričana sem, da lahko kunkuriram moškim v podjetju, čeprav imam doma majhno hčerko…..
Vesna
Tudi sama priznam, da mi naše podjetje veliko pomeni in če se le da, potem pridem v službo. Na srečo imam veliko pomoč starih staršev in pa tudi fant ostane dostikrat na bolniški. Tako da vedno, ko je bolan, je nekdo od domačih z njim.
Ali pa tašča zamenja izmeno in gre popoldne v službo (če se le da) in je pri njej (živimo namreč skupaj), jaz pa grem v službo narediti nujne stvari in grem prej domov.
Ampak to še vedno ne pomeni, da otrok ni na 1. mestu. Je, ker je moj največji zaklad poleg fanta, sorodnikov in prijateljev.
Če pa ni možnosti, da je sin ta čas pri kom drugem, ostanem doma in tudi vedno bom.
Draga Analina,
narobe si razumela tole tvojo “deskriminacijo”, ki je nikakor ni v moji glavi. Zato sem pa tudi uporabil navednice pri besedi diskriminacija, kajne?
O pripadnosti firmi nisem nikjer pisal, lojalnost firmi pa po mojem mnenju marsikje obstaja (če si že načela sorodno tematiko) in postaja celo zmeraj bolj pomembna. Kot kaže sva zares na različnih planetih…
In – ne, jaz nisem “tak”, saj sem mnenja, da “bit jeben, a da ne udže – to ne gre”. Treba je torej sprejeti odločitev (tudi o otroku) in se potem sprijazniti tako z dobrimi, kot slabimi stranmi te odločitve. In si ne metati peska v oči, da lahko nekdo z otrokom ponudi firmi enako, kot nekdo brez otrok. Seveda ob predpostavki, da so vse ostale kvalitete enake in ob predpostvki, da govorimo v povrečju.
Da si se repenčila glede boljših sposobnosti žensk glede organizacijskih sposobnosti, pa je bilo popolnoma nepotrebno, saj sem tudi sam takšnega mnenja. Seveda ob pogoju, da taista ženska ne izjavi “kaj me briga firma, moj otrok je sedaj bolan” in pusti firmo na cedilu, ko bi morda le-ta najbolj potrebovala njene organizacijske sposobnosti.
lp
mačkon
Dragi mačkon in Vesna L.!
Pa gremo o moji zgodbi. Zaposlena sem v zelo zahtevni službi, kjer sem kot mlada pripravnica imela vse možnosti o bliskoviti karieri, ki so jo vsi predpostavljeni tudi pričakovali in priznam v tistem času mi je to ogromno pomenilo. Pa sem postala vodja. Potem sva se z možem odločila za otroka. In ko sem prišla iz porodniške sem zasedla še boljše delovno mesto kot sem ga imela prej (tudi mi Vesna nimamo šefov ampak timsko delo, torej sva si na istem) vendar s pomočnico, ker sem v startu dala vedeti, da popoldanskega dela do ne vem katere ure ne bo, grem raje na drugo delovno mesto, kajti otrok je prvi. Kariera bo pač morala malo počakati da sonči odraste. So požrli in razumejo.
Torej Vesna L. nikakor ti ne verjamem, da si lahko s polno paro prisotna pri otroku in v službi. To enostavno ne gre in tu dajem mačkonu prav. Mečeš si pesek v oči. Prosim, to je moje mnenje in ne zameri mi. Vsepovsod imam take dokaze. Tudi moja tašča je bila na vodilnem mestu (je tam ostala tudi po porodniški) in danes priznava, da če ne bi imela takega moža to ne bi bilo možno. Moj oče je bil na vodilnem mestu in v mladosti sem ga zato bolj poredko videvala, a ko sem ga, se mi je totalno posvetil. A zato ga nisem nič manj pogrešala takrat, ko ga ni bilo. To je moje mnenje, z možnostjo da se motim.
Mačkon oprosti, če sem tvojo “diskriminacijo” narobe razumela. Kar se tiče lojalnosti je pa tako. Lojalnost je dokler se daje. Vzemi najbolj lojalnemu človeku vse ugodnosti in bonitete pa boš videl koliko časa ti bo še lojalen? Govorimo o službi, ne o privatnem življenju, seveda.
Pa brez zamere obema,
A.
Res je, Analina, da delam v podjetju, ki ceni svoje zaposlene in veliko vlaga v nas. Imamo cel kup bonitet in večina se tega zaveda, zato tudi smo lojalni in pripadni.
Prav tako še vedno mislim, da, kljub temu, da sem mama, še vedno dobro opravim svoje delo v službi. Prepričana sem, da enako dobro, kot bi ga moški ali ženska brez otrok.
Pa še nekaj: tudi sama sem v taistem podjetju v nekem obdobju (prihod DDV-ja) delala dneve in noči (res je, da takrat še ni bilo moje Nine). Imela sem ogromno nadur, prav tako moji sodelavci. Ker se zadeva ni in ni umirila, je bilo očitno, da je nekaj narobe. Pa smo stvari drugače organizirali in evo, danes imam službo, v katero res rada hodim, pridem ob 7ih in grem med 15 in 15.30 uro (v tem času vse naredim!) in se vsako popoldne in vse vikende posvetim svoji družinici. Rada hodim v službo in uživam v vlogi mame in menim, da uspešno združujem obe vlogi.
Se pa še kako zavedam, da mnogi nimajo take sreče in prav to me jezi. Ko berem, kako nekaterim šefi zavijajo z očmi ob vsaki negi otroka, ali celo grozijo!!!! Tudi sama imam pri sebi kar nekaj žensk-mamic, ki so prišle iz drugih podjetij in so na začetku prav prestrašeno spraševale, če lahko (!!) gredo na bolniško za otroka. Moje mnenje je, da nihče ni nenadomestljiv in delo šefa je tudi to, da zna delo organizirati tako, da bo normalno teklo in bo dobro opravljeno, kljub nekaterim izostankom.
Morda imam srečo, ker opravljam tako delo, da lahko marsikaj postorim tudi doma, z uporabo prenosnega računalnika (torej tudi v času nege otroka, seveda pa tega ne dobim plačanega – je to morda pripadnost podjetju??)
Zato ne, Analina, ne mečem si peska v oči. Res pa je, da imam morda srečo in opravljam tako delo in v takem podjetju, kjer je resnično možno uspešno združiti obe vlogi.
Vesna
Ja o tem sem govorila. Če je tako, potem verjamem, da zmoreš. Je pa res, da je narava mojega dela taka, da se lahko delo pojavi vsako uro in zato pri nas žal ni možno tako organizirati urnika. Žal! Imam pa nadrejenega s čutom za probleme mladih mamic, tako da z bolniškimi, uvajanjem v vrtec itd pri nas ni problema.
Mislim, da sta me oba z mačkonom narobe razumela. Ko sem rekla da ni lojalnosti, sem imela v mislih gole lojalnosti, taka kot se mi zdi, da je bila včasih. Recimo včasih so bili z veliko manj zadovoljni in veliko bolj lojalni in pripadni. Strinjam pa se z izjavo neke znanke, ki mi je ob priliki dejala, da gola lojalnost in pripadnost ne bo hranila njenih otrok (bila je res v situaciji, ko so jo maksimalno izkoriščali).
Lp
A.
No, saj sem vedela, da se strinjava. Se pa še kako zavedam, da imam srečo. Res pa me jezi, da je še vedno toliko “šefov”, ki grenijo življenje mladim mamicam, zato ker so sami nesposobni oranizirati delo. In če bi mamice lahko izbirale ali imeti bolnega otroka in ostati z njim doma ali imeti zdravega otroka in biti v službi…..