Pozdravljeni!
Imam vprašanje na katerega zdravniki, socialna služba in policija ne poznajo odgovora. Moj stric je epileptik, živi pri starših. Problemi so se začeli lansko leto, ko je postal agresiven, pretepal je mamo in ata. Ko je septembra postalo tako hudo, da sem morala poklicati policijo, ga oni ker je epileptik niso mogli odpeljati in je ostalo le pri zapisniku. Od takrat se stvari stopnjujejo, grozil je meni, udaril svojo sestro, poleg tega pa še kup malenkosti: klical je vročo linijo (mama je seveda tista, ki potem plačuje), atu prerezal gume na avtu, v smeti metal očala in podobno. Najprej smo se obrnili na socialno službo. Oni so strica poskušali prepričati naj gre v dom, ker bo tako bolje za njega (starša nista iz dneva v dan mlajša in težko skrbita zanj), pa tudi za vse, ki živimo v isti hiši, ker se ga bojimo. Sicer je privolil na ogled doma v Ponikvah, ko pa je izvedel, da bo moral plačevati je ta opcija odpadla (doma sicer živi zastonj in ne prispeva ne k položnicam, ne k hrani). Tako, da socialna služba ne more več pomagati, ker ga seveda ne morejo v nič prisiliti. Doma nikogar več ne posluša in se je že nekajkrat ob napadu hudo poškodoval, tako da je bil 1 teden v bolnici, ker pa je od tam dvakrat pobegnil, udaril medicinsko sestro in uničil medicinsko opremo, so ga iz tam poslali v umobolnico, na zaprti oddelek. Tam je psihiater ugotovil, da je razen epilepsije popolnoma zdrav; tako so ga poslali domov. Sedaj pa se sprašujem, če zato ker je epileptik sme početi kar želi, vključno s fizičnim in verbalnim napadanjem??? Policija ga, kot sem že omenila ne sme odpeljati, to lahko stori le rešilec, ki pa ga pelje v bolnico, od koder ga spet pošljejo domov. Je to začaran krog? Res mama in ata niti na stara leta ne moreta živeti v miru in spita z enim očesom odprtim? Je to pošteno? Res je epileptik in je to težka bolezen, vendar pa ni opravičilo za to kar počne. Kaj naj naredimo??? S pogovorom ne dosežemo nič (preizkušeno neštetokrat), zdravniki in socialna služba pravijo naj kličemo policijo, ti pa se spet izgovarjajo na prejšnje.

V upanju na odgovor

Epilepsija in agresivnost nima nobene povezave!Po tvojem opisu sodeč si predstavljam, da je tvoj stric človek brez ciljev in se mu jebe za vse.Zato te vprašam kaj misliš da bi bilo če ne bi imel epilepsije?Moje mnenje je tako, da bi ga peljali za kakšen dan v luknjo, pa parkrat k sodniku in ko bi potem prišel domov bi še bolj razbijal zaradi jeze in užaljenosti ker ga je nekdo nadvladal.Vsak človek je osebnost zase in na njega vpliva tudi dednost in okolica.Mogoče boš tudi ti nekega dne razbijala saj sta ožja sorodnika in nekaj kar je v njemu nosiš tudi ti!

Popolnoma se ne strinjam z napisanim, saj sem sam epileptik. Pri meni je Zarisce Epilepsije na Predelu Mozgnov za Razpolozenje, res pa da imam epi. napade pod kontrolo z tabletami in konopljo, brez konoplje se napadi vrnejo v roku tedna max. dva tedna. Na kratko povedano, sem lahko pozitivno razpolozen in se v trenutku moje razpolozenje spreobrne na katastrofo in najbolje je da takrat ni nobenega v blizini oziroma se sam odmaknem. Z poslusanjem svojega telesa zacutium kdaj bo prislo ali je ze prislo do spremembe razpolozenja – takrat se umaknem da sem sam. Zaenkrat mi tudi agresijo vspeva drzat pod kontrolo. Imam pa drugo tezavo ki me pogosto spravlja ob zivce, to pa ker ne morem dobit sluzbe. Mene pa Zanima Kako Epilepti Do Sluzbe, ter Kaj Lahko Delam/o?