Najdi forum

Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Družina Starševstvo in vzgoja Tast in tašča-varstvo otroka

Tast in tašča-varstvo otroka

Pomagajte, preden eksplodiram!

Živimo 5 km oddaljeni od moževih staršev – seveda, zameraje bila velika, ko smo se odločili, da ne bomo pri njih in smo šli na svoje. Še danes nista prebolela, češ, hiša je velika, kdo jo bo vzdrževal? Ampak se zaradi tega sploh več ne sekiram, je pa nastal nov problem. Tašča namreč že dve leti čuva našega sinčka, in se nimam kaj pritoževat glede njenega varstva, smo jih pa povedali, da gre jeseni otrok v vrtec zaradi družbe in čutim, da ji ne ustreza. Zadnje čase, ko ga pridem iskat k njima, tast teži, da bi mali lahko spal tam in ne morem ga prepričati, da ima moj sin starše in da je dopoldne pri babici, ker mama in očka delata, ko sva pa doma, bo tudi ortok doma. Včeraj, ko ga je prišel mož iskat, sta bila baje vidno užaljena in jezna.

Kako ste vi reševale take situacije?

Nataša

ignoriraj. Kot da ne opaziš. Bodi prijazna, drugega pa ni za svetovat.

Točno tako. Lepo gladko in z nasmeškom čez namrgodene obraze. Morda še s kakim blagohotnim odgovorom v stilu “oh dajte no, saj smo vam že tako hvaležni ko ga imate dopoldne. Privoščita si raje kak lep sprehod v miru. Saj jutri spet pride. ” Če bosta pa zelo pritiskala pa bo situacijo ublažil morda kak vikend, ko si vidva z možem privoščita dan ali dva zase, vnuček pa bo samo njun. Slej ko prej se bosta sprijaznila s tem. In glede na trenutno situacijo – bodi vesela, da se lahko odpelješ 5 km stran.

lp tinca

nova
Uredništvo priporoča

Se strinjam s Tinco, le tisto o vikendu mi ni najbolj po godu. Naš je star šele 5,5 mesecev in s tem še nimamo težav, vendar si že kar predstavljam, kaj nas še čaka.
Smo pa po mojem lahko vesele vse, ki imamo zagotovljeno varstvo pri babicah.

Lep vikend.

Saj res, edino to, da smo tako daleč in da ga bosta čuvala le še kak mesec me “bremza”, da ne zaropotam. Predvsem tastovih pripomb ne bi mogla dlje prenašati. Pa ne mislit, da je tašča kaj boljša, samo meni nič ne reče, zato pa so ne dnevnem redu očitki njunemu sinu. In včasih se komaj kontroliram, da se ne kregam z možem, saj sem prepričana, da bi se moral on pogovoriti s svojimi starši, kot se jaz z mojo mamo (očeta nimam več), če je kaj narobe. Nimam namena biti njegov advokat. On pa tiho prenaša.

Joj ti moški, kako jih je včasih težko razumet.

Nataša

Pri nas je bilo podobno a sem vztrajala in dala starejšo pri štirih letih v vrtec, mlajšo pa je pazila do tretjega leta, ko je tudi ona šla v vrtec. Ko sta tast in tašča videla, kako v vrtcu napreduje sta se umirila. Sedaj pa tudi lažje pričakujem, da jih kdaj popazita, ko greva kdaj popoldne po opravkih (tam, kjer otrok ne moreva jemati s sabo)

moje mnenje pa je, da če imaš lepo varstvo pri tašči, da je nepotrebno, da otroka daješ v vrtec že z dvemi leti.

in kar se spanja tiče mogoče so bile sedaj zimske počitnice, veliko otrok jih preživlja tudi pri babicah in dedkih, pa se ju je mogoče tudi njiju prijela ta želja, da bi spal vnuček pri njih. in ne vidim nobenega razloga zakaj ga ne bi pustila tam za eno noč. pa še z možem si lahko privoščita večer samo zase.
ker to vama bo zagotovo dobro delo.

našo punčko je tudi tašča sprejela v varstvo ko je bila stara 14 mesecev, ko sem jaz začela ponovno delati, je pa pri isti starosti tudi kdaj prespala pri njih in ni bilo nobenega problema, tako da tudi sedaj spi pri njej, kadar greva z možem kam ven.

tako je tašča zadovoljna in midva tudi.
zakaj ne sprejmeš tak kompromis?
jasno da ne more biti otrok, če ga zjutraj zaradi službe ne vidiš cele dneve pri tašči ampak enkrat na mesec ali na dva meseca pa že lahko.
da si malo napolnita baterije, posvetita drug drugemu… malo romatike ipd.

razmisli.

Mislim da ni bilo vprasanje ali je pripravljena sprejet kak kompromis.
Pravilno je da gredo otroci v vrtec, ker se tam mnogo vec naucijo. In babice ter dedki nimajo pri tem kaj pametovat in se delati uzaljene.
Nasega malcka je najprej tudi cuvala moja mama, vendar takoj ko je sel lahko v vrtec je tudi sel. sedaj pa je pri njej vseke 14 dni. Mama ga gre ob 15.00 iskat v petek popoldan v vrtec in tam tudi prespi, midva pa ga prideva iskat v sobodo dopoldan. Sin je sedaj star stiri leta.

… ker se v vrtcu mnogo več naučijo?

jaz pa ne bi bila tako prepričana v to, da se otrok v vrtcu mnogo več nauči kot se
lahko doma.
odvisno je samo kakšna je mamica ali babica ali vzgojiteljica in koliko volje je za ukvarjanje z otrokom.

in me ne boš nikakor prepričala, da so za dveletnega otroka boljše jasli kot pa ljubeča babica.

Bodite srečne, da imaste varstvo ne pa takoj v napad proti tašči, če si želi eno noč vnuka pri sebi.
Meni se zdi ženske, da ste veliko zakomplicirane in sebične.
TAKO!

Aneja

nekateri slovenčki so pač takšni, da ne morejo brez babic, zakon mladih se nikoli ne osamosvoji,
v povprečju pa slovenska babica čuva otroka, kuha, pospravlja- hišo ima kot iz škatlice, bog ne daj , da bi otrok sodeloval pri tem, ker bo prt recimo stal 1 cm postrani, dela na vrtu, se prepira z možem, možu nosi k riti vse, povprečna slovenska prehrana je na psu z pohanjem in pohanjem…. kaj se otrok nauči, nauči se lika ženske, ki nosi vse k riti, nauči se v najnežnejšem obdobju nezdrave prehrane,
poleg tega mi ni jasno zakaj bi moral dati otroka k tašči in sklepati te vrste kompromise, ne zdi se mi ravno njuno, da bi moral 2 letnika puščati čez noč pri tašči ali mami, da bi midva imela romantičen večer, zakaj bi ga odrivala, samo zato, da bi osrečila babico, kajti naju ne moti prisotnost otroka, seveda greva ven, vendar otrok ni lutka, da bi jo posojali babicam, poleg tega naju otrok lahko potrebuje, potrebuje tudi mamo- dojko…..
ne bom trdil , da so jasli boljše, vendar moja najboljša izkušnja je, da smo našli dobro jaslično vzgojiteljico, babice pa imamo za občasno varstvo, kar smo jim hvaležni, vendar otrok še enkrat , otrok ni igrača za razveseljevanje, je oseba, za katero sta odgovorna starša, odgovornost pa se začne s tem, da starša res postaneta, da postavita meje, izbirete način vzgoje onadva sama in za to tudi prekleto odgovarjata.
zelo me čudi tvoja po

Je pa žleht tale Nataša z zvezdicama. Dve leti je bila tašča dobra za varstvo, sedaj pa je naenkrat ne more prenašati. Imam jo na sumu, da si je finančno opomogla, ali pa prej ni dobila vrtca. Ubogi mož! In zakaj ni občasno obremenila moževe tašče? In tasta!

oh dragi sentimentalni mik, nihče ti ne brani, da z otroki navezuješ globoke stike z babicami, da ugodiš vsem muhastim, zdolgočasenim babicam … nihče te ne sili, da bodi odrasel, nič pa ni narobe s tem, če se nataša zaveda odgovornosti vzgoje, vsi bi se morali, ne pa da se eni grejo-ste pink ponk z otroci in so otroci predmet osrečevanja za kot si recimo omenil finančne ugodnosti za mlad par…. ni jih finančnih ugodnosti zaradi katerih bi prodal svojo dušo…
oprostite pa mi vse babice, vse zlate babice, ki ste najprej mame svojim otrokom , spoštujete in imate zdrav odnos z svojimi otroki in šele nato ste ljubeče babice svojim vnučkom…. se pa mi zdi, da je takih malo…..
in hvala našima babicama, da sta sprejeli najina navodila, najine usmeritve, hvala za občasno varstvo, hvala za razum in ljubezen, hvala da sta nama dovolili samostojnost in jo počasi sprejeli,
taka stara starša želiva biti tudi midva, najprej starša svojim otrokom in v rani mladosti živeti poglobljeno skupno življenje z njimi, ne pa svoje neiživete trenutke z malimi otroki preiskušati na otrocih najinih otrok- najinih vnukih…..
veste otroci so nam dani za določen čas, trenutki se nikoli ne vrnejo, in preveč je takih, ki kasneje obžalujejjo, da niso izpolnili in sprejeli svojih načel in odgovornosti do svojih otrok, pustijo vmešavanje svojih staršev, in se kasneje v krogu naprej vmešavajo v življenje svojih odraslih otrok……. in tako dalje in tako dalje……

Pri nas je do 2 .leta sina večinoma čuvala babica, moževa mama, ker sem k sreči še študirala in nisem bila vsak dan odsotna. Kljub temu je šel z 2. letoma v vrtec in kljub temu ga je od 10. meseca vsakih nekaj tednov čuvala moja mama čez noč, da sva šla z možem ven. Na svojo željo, ne mojo, a menim, da imajo babice pravico do kvalitetnega skupnega časa.

Mali je od 2 .leta v vrtcu, enkrat na teden ga gre tja iskat tast, ko jaz dlje delam in je to čas za vnuka in stare starše, enkrat na 6 tednov pa ga ima čez noč ali vikend moja mama – se mu takrat 24 ur povsem posveti, še kuhata in pospravljata ne, samo SKUPAJ sta. To se mi zdi prijetno preživljenja skupnega časa, nikakor pa ne izkoriščanje babic. In babice ne izsiljujejo, ker vedo, da smo mi čez teden bolj mao skupaj in smo med vikendom velikokrat v “ilegali”.

mislim in po mojem sinu vidim, da se otrok v vrtcu veliko nauči, nikakor ne mislim, da je to parkirišče za otroke, ker iz vrtca prinaša pravljice, pesmice, za katere mi vsi ne bi imeli časa, babice pa jih ne znajo…in velikokrat počnejo tudi stvari, ki jih mi doma ne znamo ali pa ne upamo…

PO moje je prijazen pristop z nekakšnim dogovorom časa, ki ga bodo preživeli stari starši in otrok skupaj, edini pravi. Lepo, da sta ti ga 2 leti čuvala, a eno je čuvanje, drugo pa vrtec, kjer je tudi veliko vsebine – babice pač morajo še kuhati, pospravljati… morda bosta pomirjena, če ga bosta lahko vsake toliko (na dogovorjene dneve) hodila iskat, če ga bosta morda enkrat na mesec imela čez noč ali vikend. jaz mislim, da se babica in dedi bojita, da zdaj – ko ne bosta več potrebna za čuvanje – otroka ne bosta preveč pogosto videla. Razumi ta njun strah in ju ne napadaj, pač pa se poskušaj z njima pogovoriti.
T.

Očku v razmislek

Pravzaprav se s tabo 100% strinjam. Brez sentimentalnosti. Vendarle pa mislim, da dve leti razbremenjevanja mamice na račun tašče pač ni potrebno prekinjati z ropotanjem ali celo Bog ne daj eksplodiranjem Nataše z dvema zvedicama, ampak s hvaležnostjo za dobro varstvo v času, ko predvidevam ni imela ugodnejše ponudbe. Ne mi spuščat zavese na oči, da je otroka tako daleč vozila le tašči na ljubo. Kje je tista strpnost, o kateri smo lahko brali v nicku “MLADI ZGORAJ”?

ja saj imaš prav, nestrinjanja je treba rešiti takoj, ne pa jih nabirati… in pa ključno je tudi sodelovanje partnerjev, da nastopita kot enotna zakonca, da skupaj naredita meje in se spoštljivo, odločno in odkrito pogovorita z starimi starši

Na svojo željo, ne mojo, a menim, da imajo babice pravico do kvalitetnega skupnega časa.

Ta stavek , se mi zdi prinaša nevšečnosti, ki kdaj pa kdaj izbruhnejo v prepir,
takrat recimo, ko nekaj ne želiš, pa vendar moraš, ker imajo pravico, slej ko prej ti to kar ni v skladu z tvojo željo pride na vrh glave in tu so grde besede, sam sebi se človek ne more pretvarjati, vsaj dolgo ne….
jaz ne želim, da otroci prespijo pri babici, zato babicam to povem in se ne prilagajam in pretvarjam, želim in cenim pa recimo popoldansko varstvo, ker se mi zdi , da bogati otroka z staro tradicijo kmetije npr. v našem primeru. ne bom pa dal otroka spat mami, ker je to njena pravica ali ker si ona to želi. ko bo pa otrok večji in bo sam izrazil željo, potem bom željo upošteval in se če rečem praviško izključil iz dogovora in bom ponosen, da sem vzgojil tako samostojnega otroka in da sem s tem,ko sem se odkrito, spoštljivo in odločno pogovoril s starši sproti dal otroku spoštljive medgeneracijske odnose.

Ne, narobe sem se izrazila – ne gre za to, da si jaz tega ne želim, gre za to, da si tudi babica ŽELI otroka, mislila sem na to, da dneve in noči, ko je dete pri babici, ne določava LE MIDVA, ko to POTREBUJEVA, razen redko, ko je na sporedu kak koncert, pač pa smo se domenili V SODELOVANJU z babico, kdaj je dete pri njej.

Gre za to, da ona ŽELI, da je otrok pri njej, da to ni odlaganje otroka, ko ga nimaš kam dati, ker bi rad to in ono. Razumeš, kaj hočem povedati?

Popoldanska varstva so mogoča pri moževi mami, ki je doma, pri moji pa le redko, ker je še v službi in le redko konča pred nama. sine si tega, da bi spal pri tašči še ni nikoli zaželel, kar mi je prav, ker tašča jemlje uspavalne tablete in ni ravno dobra nočna družba.

Hotela sem povedati, da dete ni “odloženo” pri babici, le takrat, ko se midva to zmisliva, pač pa je to spanje zaželjeno tudi s strani babice in seveda otroka. To sem hotela reči… menim, da uporaba babice kot varstva le takrat, ko starši to potrebujejo, ni fer do babic – ko ti je prav, je dete pri njej, ko ti ni, pa ga ne vidi tudi po kak mesec? Živimo 25 km narazen, malo dogovarjanja je potrebno!

Nihče se ne pretvarja, kot pravim, sem se narobe izrazila – “na babičino željo, ne mojo”… hotela sem reči, da takrat ko obema stranema to ustreza (konec koncev ima moja mama svoje življenje), ne le ko MENI to ustreza. menim, da ravno s takim dogovorom kažemo medsebojno spoštovanje, ker se dogovarjamo in njenega varstva ne jemljemo kot samoumevnega.

In menim, da je vse preveč mladih staršev (tukaj ne merim nate, ne razumi narobe!), ki uporabljajo babice kot sistem, ki mora biti vedno v pripravljenosti. kot da je varstvo otroka samoumevno, če si stari starš, kot da je normalno, da si vse noči in dneve doma, ko se bodo tvoji ljubi otroci spomnili in ti potisnili vnuka, ker so si tako izmislili… taki starši bi se morali zamisliti, ko se pritožujejo nad babicami in dedki, kaj bi naredili, če bi jim kdaj tašča ali mama dejala, da pa v petek nima časa, ker gre ven… kaj bi naredili takrat?

zato menim, da je potrebno veliko medsebojnega spoštovanja in dogovarjanja, da ne smeš tiho trpeti, vendar tudi na glas in nenehno kritizirati ne. stari starši, ki otroka varujejo z veseljem, bodo naredili vse, da bo otroku pri njih lepo. In če otroku tam ni lepo ali ti meniš, da varstvo ni primerno (seveda z zrelo kritično distanco, to da poje dva bonbona več, kot doma, je zame dviganje prahu brez pomena), potem bi bilo dobro pomisliti, zakaj je to tako? Je starim staršem sploh do tega, da čuvajo otroka, ali pa ga čuvajo le, ker je to samoumevno, ker so pač stari starši?

Meniš, da je čuvanje vnukov dolžnost ali privilegij? Okej, da po tvoje ni pravica, si povedal, a je dolžnost? Po moje ne. Jaz menim, da je to mešanica privilegija in pravice.

Ne vem, koliko je star tvoj otrok, naš je star 3.5 leti in sam pove, da bi kdaj prespal pri babici…kdaj prespi, kdaj tudi ne, odvisno od načrtov, ki jih imamo, vsekakor pa se zadeve ne dogovarjajo v petek zvečer, pač pa za kak teden vnaprej.

kdaj ti meniš, da je otrok dovolj velik, da sam pove, da bi prespal pri babici? jaz mislim, da je naš kar dovolj star.

Dragi moj, v življenju je potrebno tudi prilagajanje, tako da če se nikoli ne prilagajaš, potem, no ja, je skupno življenje težko… mi se prilagajamo, dokler nam to ustreza, smo odprti za predloge, ko imamo pa dost, pa to tudi povemo. jaz še posebej.
T.

Sploh takšna babica, ki ne zamudi nobene “limonade” (tiste, ki jo gledate, oprostite izrazu) na TV. No pa saj bo mogoče zato otrok znal pri treh letih Špansko.
So takšne in takšne babice, zato menim, da je odločitev kdaj gre otroh v vrtec, prepuščena samo staršem. Oni se odločijo tako, kot se jim zdi, da je za njunega otroka najbolje. In nihče se nima pravice vtikati v to.

Bravo, se popolnoma strinjam.

New Report

Close