OTROŠKO NASILJE
še ne ve kaj je Zgodba se je odvijala nekako tako.Imamo dve leti starega fantka,ki se varuje v dopoldanskem času pri mami.Problem pa je v tem ,da je v hiši ki je mama še starejši brat z družino in petletni njegov sin maltretira mojega otroka.Kako sva to ugotovila.Včasih je imel sin udarnine in so zmeraj rekli da je padel sedaj ko pa že zna povedati pa skoraj vsak dan pravi da ga A… poka.Pa ne kriviti mame saj zelo vredu varuje otroka.Včeraj so se igrali otroci pri nas ,z ženo sva bila ravno pri kosilu,ko je že po desetih minutah igranja prišlo do joka in kaj je bilo ta A…je zopet udaril našega fanta.Mislim da je poglavitni razlog ljubosumje saj ko še ni bilo našega fanta se je pač vse vrtelo okoli A…sedaj je pa naš ljubljenček vseh on pa tega ne prenese.A…je tako zahrbten da našega udari tudi v moji prisotnosti samo ,da si obrnjen stran.Potem se je žena včeraj pogovorila z A::: zakaj ne mara našega fanta pa je samo skomignil z rameni .Vrašala sva ga če njegova mamica to ve pa nama je odvrnil da ne in da ga našega večkrat udari.Saj ne veš če ne vidiš.Sprašujem vas kaj narediti saj smo z bratom v nedobrih odnosih ali povedati njima …saj ne bosta verjela.Vem da moj otrok ne laže saj ne ve kaj je laž.Tudi ko sta skupaj se ne moreta prenašati.Tudi pri našem sem opazil da postaja enkako nasilen do nega ker se tako brani pred njegovim vsiljevanjem….
Žal smo tudi mi imeli podoben problem (z otrokovim bratrancem). Mi smo mami povedali, da ne dovolimo da se čuvata skupaj ker ne dovolimo da jo tepe. V kolikor to ne bo pomagalo, sem jo vsaj jaz bila pripravljena vpisati v vrtec, čeprav je mlajša od vašega sina.
Če starši sami ne reagirajo takrat kadar njihov otrok pretepa bratranca, potem tudi pogovor ne bo zalegel, vsaj moje izkušnje so takšne (niti pogovor z otrokom niti s starši). Trenutno je edina rešitev ločitev – vsaj v našem primeru je bila in sedaj gredo stvari malo na bolje, je pa še vedno potrebna stalna prisotnost odraslega – to pomeni mene oz. moža, saj sva edina, ki malemu bratrancu poveva, da se to ne dela in da bova “huda”. Žal.
Lep pozdrav
1. vprašajte se, če je posredi ljubosumnost. Otroci, ki sicer niso bratje ali sestre,a živijo skupaj v družinskem krogu občutijo ljubosumje enako. se morda zgodi, da vaš dvoletnik zaradi etga ker je še majhen dobi kaj več, se z njim več ukvarja, morda bolj nežno, kot s petletnikom, ki je že “velik”, ki naj bi “vedel”, kako se obnašati.
2. Vse skupaj je lahko “klic na pomoč”, klic po pozornosti, ki je morda kot večji otrok nima več, ker mu je mali konkurenca.
3. ni rečeno, da ga vaš ne udari, dvoletniki si tudi sami privoščijo kako nasilno obračunavanje, seveda z manj “učinka” kot petletniki, tako da samo obtoževati petletnika ni rešitev. Edino kar lahko storite je, da ne sprašujete, kdo je začel, pač pa ju ločite – pogoj, da se bosta lahko skupaj igrala je ta, da OBA med seboj ne obračunavata fizično: “Če si jezen, to povej z besedami, ne udarci.” in ga morda pošljite na kak stol ali v drugo sobo (brez debate), dokler se ne bo odločil, da se bo v miru igral. Starejši otrok tepe še zdaj zato, ker je očitno to vseskozi delovalo (in verjemi mi, to ni nekaj, kar se naučiš v mesecih, pač pa to traja verjetno že nekaj časa, le da vi niste opazili). Tudi mlajši začne posnemati vzorec obnašanja, ker deluje, ker on vidi, da deluje.
Torej: situacija, ki ni v redu – razčistiš tako, da oba ločiš, nasilneža na stol za hlajenje – dokler se ne boš ODLOČIL (ta beseda je pomembna, ker mu daje vedeti, da je on tisti, ki vpliva na dogajanje), da se boš v miru igral, ostani na stolu (ali v drugi sobi).
Nikar takoj ne skočiti z obtožbami na nasilneža in blazno nežno tolažiti žrtev – ker bo ljubosumje še večje, ostanine mirni ko “špricer”.
S prijateljico sva ugotovili, da je moj sin do njene hčerke nasilen in jezen še bolj, če sva midve nanj jezni, ker jo je mahnil…. zato mirno in odločno popokam mulca in – gremo domov. To najbolj pomaga – odstranitev za kazen in morda brez risanke zvečer. Ne pa blazno tolaženje jokajočega in ignoriranje ali hruljenje nasilneža – to ga še bolj obrne stran od žrtve, še bolj ji zameri….
4. zakaj petletnik ni v vrtcu? verjamem, da je varovanje s strani babice cenejše in morda ugodnejše in udobnejše, a prav to, kar vam v tem trenutku dela težave – nasilno obračunavanje – je v vrtcu večinoma odpravljeno, ker se otroci naučijo živeti v večji skupini, si deliti, se pogovarjati, skratka, socializirajo se v skupini, ki ni obremenjena z družinskimi vezmi, kot je to v družini. ti boš, čeprav boš morda vedel, da je tvoj otrok želel nekomu nekaj vzeti našel 300 razlogov, zakaj je to storil, v vrtcu tega (vsaj našem ni) – če se nekdo z nečem igra, mu moraš dati mir, to je objektivnost vzgojiteljice, ki je vi zaradi ljubezni do svojega otroka
nimate.
Konec koncev to kažejo tudi besede kot so zahrbtnost, “vem , da naš ne laže”, (to pomeni, da petletnik pa vseskozi laže?), kažejo da nikakor nisi objektiven in si na petletnika blazno jezen – kar on čuti in to ga še bolje podžiga v nasilnem obnašanju. Vem, da ti je hudo, ker je tvoj otrok tepen, hkrati pa si petletnik tako obtožujočega odnosa ne zasluži. Otroci z obračunavanjem hočejo nekaj sporočiti – kaj, pa je na tebi in celi družini, da ugotovite.
Če boste le kazali s prstom in ga že zdaj potiskali v predal “delikvent in nasilnež”, s tem ne boste rešili ničesar. Če se bo morda nehal spravljati na vašega otroka, se bo morda čez dve leti v šoli na kakšnega drugega – verjetno bi tudi ti rad, da se zadeva reši širše in nasploh, ne le glede na lastni prag, a ne?
Brez zamere
Tinkara
Za Tinkaro,
“S prijateljico sva ugotovili, da je moj sin do njene hčerke nasilen in jezen še bolj, če sva midve nanj jezni, ker jo je mahnil…. zato mirno in odločno popokam mulca in – gremo domov. To najbolj pomaga – odstranitev za kazen in morda brez risanke zvečer. Ne pa blazno tolaženje jokajočega in ignoriranje ali hruljenje nasilneža – to ga še bolj obrne stran od žrtve, še bolj ji zameri….”
Lahko ti rečem samo super, da sta OBE tako pametni in se lahko dogovorita kako z otroci. Pri nas recimo to ni mogoče, saj nečakovi starši na udarce ne reagirajo, njihov komentar (od svakinje) je celo “saj je brat tudi mene tepel”. Ona ne reagira niti ko mali njo udari. Jaz pa tega ne dovolim, ne dovolim da udari mene in še manj da udari mojo hčerko (ki je stara 20 mesecev). Ni zalegel pogovor s starši (kot vidiš po komentarju), ne zaleže pogovor z malim (saj potem udari še mene). Je pa nekaj res – v vrtcu si ne dovoli udariti nikogar. Je takšna “pridna pupika” da ne moreš verjeti.
Skratka hotela sem povedati samo to, da v kolikor starši niso zainteresirani, da svojega otroka poučijo o nepravilnosti “tepeža”, ga tudi teta ali stric ne moreta.
lp
Problen je širši kot mogoče mislite pa ga bom bolje opisal.Brat od žene ima 5 otrok in najmlajši pri njih je prav ta A…3 so fantje in sicer en hodi v 2.razred en v 1.razred en je pa ta A…In 2 hčerki ki sta že najstnici.Naša družina živi v starejši hiši brat pa se je s starši preselil v novo hišo ki je od naše oddaljena 50m.Žena od brata nikoli ni delala in je bila na grbi staršev moje žene je ločenka.Smo na kmetiji in zato nobeden od otrok ni hodil v vrtec ampak se je merkal doma.Mama oz tašča ima zelo veliko izkušenj i varstvom zato sva se tudi midva odločila da ostane doma saj v Kamniku nisva dobila prostora v vrtcu.Prav dober občutek je ,ko veš da najin malček še spi,ko midva z ženo odideva v službo mama pride k nama in še malo podrema pri njem ter se nato napravita ter odideta k njej v novo hišo.
Lansko leto nama sta starša od žene zapisala del zemlje za zidavo in sem ženi dejal naj se kompletno odreče dedovanju ker hočem da imava mir ,da ne bo brat mislil da ga ogrožava.
Ker sem se jaz priženil že od vsega začetka nisem bil zaželjen pri bratu.Žena ima še sestro in še enega grata in se z njima zastopimo zelo uredu.To je pač tisto zakajr sem omenil da z bratom nismo v dobrih odnosih.Zaparkira mi avto da ne morem v službo…..Veliko stvari je katere bi lahko našteval pa se umaknem in ne delam problemov.
Toda kaj je kriv moj Luka za to da je tako.Onadva prenašata to na svoje otroke in logično je da je A,, tako nastrojen do Lukata.Ko pride Luka k njim mu poskrijejo igrače ….Ne razvajava našega LUkata in če mu pač kupiva kaj ne morem pamagati saj je moj otrok.Brat bo pa tako poskrbel za svoje.Ne morem pa jaz kazznovati bratovega otroka saj vem da to ni pravilno.Stara mama ve za to kaj se dogaja med njima in je vsezkozi zraven ampak če samo za minutko spusti pozornost ga A…udari.Tudi midva z ženo sva govorila A,,,,da to ne sme delati.Zakaj se pa luka dobro pobere z ostalima fantoma in se igrajo skupaj brez problema.Najin luka je dobrovoljček in se vsakemu nasmehne,ni ne plašen …zato gea ljudje imajo radi ..sosedje,prijatelji…in se z drugimi otroci ujame nobenega nikoli ne udari za to sem dejal da našemu verjamem.Ima svoje muhe toda modrice povejo svoje.Vprašanje je samo to ali povedati bratu in najti rešitev nekaj morava ukrepati saj je najin otrok ki naju ima rad………
Se strinjam s tabo – a menim, da je “reševanje” tovrstnih situacij timnsko delo, ne le od staršev, pač pa tudi staršev drugega vpletenega in ne le v obtoževanju in jezi, pač pa tudi v zelo mirnem pogovoru, kaj storiti. Midve sva prijateljici, seveda bi radi, da se otroci med seboj razumejo – zato se morava midve pogovoriti, brez otrok, v miru. In to sva tudi storili, brez obtoževanja na način: okej, imamo problem, kako ga bomo rešili…
Skoraj vsaj otrok poskuša svojo stisko najprej rešiti z nasiljem (ali pa jokanjem in skrivanjem k mami v krilo, kar pač deluje), zato je potrebno zadevo rešiti, ne pa le kazati s prstom.
Moj kdaj udari, ponavadi mlajše, ponavadi “pridne pupike”, ki se ne upajo braniti – ko je enkrat dobil nazaj, je dal mir! A tudi udarec nazaj ni rešitev – najbolj zaleže pogovor z obema! in učinkovita kazen – ne fizična ali hruljenje, pač pa “odtegnitev ugodnosti in skupne igre”.
Vedno pa moraš vzeti v obzir tudi dejstvo, da si nekateri otroci pač niso simpatični – takrat ne pomaga drugega, kot da preprečiš stike. saj se tudi odrasli ne videvamo z ljudmi, ki nam niso po srcu, zakaj bi se pa morali otroci?
T.
Tudi naš poskuša biti nasilen do mlajših, to sem že pred časom ugotovila, nikoli do starejših, tudi z vrstniki se v redu razume.
Veliko kar si zdaj povedal je razlaga, zakaj se pšetletni otrok tako obnaša – ker ste tudi sami v slaboh odnosih med seboj. Ne misliti, da otroci tega ne vedo ali ne čutijo. kOnec koncev lahko, da ste tudi vi do 5-letnika malce hladni, ker se pa ne strinjate z njegovimi starši.
Problem je očitno mnogo širši, najboljša rešitev bi bila, da otroka nista več skupaj v varstvu. Verjame, da je tašča usposobljena, a tu zdaj ne gre za dvom o njeni sposobnosti, pač pa za varovanje tvojega otroka. Starši tega A… bi morali kaj narediti… A nič nisi povedal, v kakšnih razmerah tal A… odrašča – sta ga morda starejša brata tepla? Se je tam naučil takega obnašanja? Kakšen odnos do fizičnega nasilja imajo starši? Dobi dete kdaj po riti, zaušnico?
Ne moreš otroku priigati, da tepež ni v redu, če potem dobi po riti, ker ne uboga. Potem je njegova logika jasna- če želim, da me ubogaš, te bom udarl! Z vrstniki pa se zato ne tepe, ker nima “premoči” . ker ni (kot morda njegovi starši ali brata) močnejši.
Strinjam se z Bridget, če ne reagirata starša, potem vi nimate veliko izbire. Morda je res udobneje, da otrok še spi, ko gresta itd., toda njegova varnost in konec koncev mir, sta več vredna od tega, ali je treba vstati ob 7.00 ali ne.
Moje mnenje pač – vrtec ali drugi varstvo. Ali pa ločeno varstvo 5-letnika in vašega. In novenih skupnih kosil…
T.
Meni se zdi zelo nasprotujoče tvoje navajanje skrbi za otroka in hkratno “množenje” možnosti za tako vedenje nečaka. Tudi mi ni prav všečna trditev, kako nekdo prav dobro varuje otroka, če sta vidva kot starša dobivala informacije, da je padel. Nekdo v družini torej (predvidevam, da tašča, ki otroka čuva) zagovarja nasilno vedenje tega petletnika. Če meniš, da pogovor z ženinim bratom ne bi zalegel, če si mnenja, da nečaku ne moreta vidva z ženo povedati, da takega vedenja ne tolerirata, potem vidim rešitev le in samo v umiku, torej zamenjavi varstva. Pa naj bo to varuška na domu ali vpis v vrtec. A naj te opozorim: otroci tudi iz vrtca pridejo buškasti, popraskani in pogrizeni. To je del njihovega prilagajanja vrstnikom.
A.
Res zoprno, da se to dogaja. Čudi me, da mama (babica) tega ne opazi. Če oseba, ki čuva samo dva otroka ne opazi nasilja, kako ga bo učiteljica pri 20+ otroki? Tudi v vrtcu jih bo verjetno dobil.
Jaz bi se s tvojo mamo pogovorila, ji povedala za težavo in jo prosila, da na to malo bolj popazi. Pa naj kaznuje tega bratranca, če vidi da je nasilen do ostalih.
Tako naredijo tudi vzgojiteljice v vrtcu.