Med.Over.Net

Starši in otroci

Odgovarjajo: Mirjana Frankovič, transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj

Igranje s starši ali vrstniki

Default avatar

jancl

Zdravo, prosil bi za nasvet v zvezi s hčerko. Stara je 5 let in je zelo družabna. Najraje se igra z prijatelji ali pa z nama z ženo, sama pa se zaigra malokrat. Letos je bila zelo malo v vrcu in je bila večino časa doma z ženo, ki je na porodniški. Popoldne ko sem prišel domov sem se veliko igral in ustvarjal z njo. Kdaj če je le možnost se poigra z vrstniki na vasi vendar to je nekje 1-2x na teden. Res uživa v družbi vrstnikov, zato ji tudi pustiva, da gre do sosednjih hiš sama pogledat ali je kakšen otrok. Dostikrat ni nikogar in pride domov in se želi igrati z menoj, kar tudi velikokrat narediva. Malo se ji tudi vidi, da ji manjka druženja z vrsniki.

Gre se za to, da se rad igram z njo vendar me skozi "žre" občutek da nekaj zamuja, ko se ne igra z vrstniki. Sam sem
odraščal na vasi, kjer sem bil vedno "na jagi" po vasi z vrstniki, sedaj pa starši niti ne upajo otrok puščati
samih in je postopek, da se dobijo med seboj malo bolj zakompliciran (potrebno se je domenit s starši za druženje).

Ali imamo opravičen občutek da nekaj zamuja pri njeni starost (5 let), ko se večino časa igra s starši in ne z vrstniki?

Vesel bi bil kakšnega mnenja.
Hvala!
Default avatar

MirjanaFrankovic

Spoštovani,

ja, otrok potrebuje in si želi družbe drugih otrok. Tudi k skladnemu razvoju to bistveno pripomore. Ne vem, če ravno zamuja kaj, bo pa verjetno zanjo zelo zelo koristno zlasti iz vidika lažje vključitve v šolo, ki če prav vem, se zgodi letos ali prihodnje leto.
Nekako se mi prikrade misel, ali pa se morda motim, da ste podlegli "mitu o srečnemu otroku"? Dr. Tony White je pred leti objavil odlično knjio z naslovom "Srečen najstnik NI zdrav najstnik", kjer je odlično obdelal ta mit.

Včasih otroci, ki so bili tako ljubljeni, negovani in preskrbljeni doživijo šok, ko pridejo v šolo, kjer se je potrebno soočiti z vsemi drugimi otroci in učitelji. In uspešno peljati vse te odnose, obveznosti, novitete...V svetu, kjer niso brezpogojno sprejeti. Doma namreč, vsaj v vašem primeru je vaša hči ljubljena in se velik del družinskega življenja vrti okoli nje. Vi se igrate z njo, kot pravite se tudi sama ne zaigra...No, na tem bi morda lahko malo delali, 5 minut na dan za začetek, pa postopno povečujete do ene urice. To, da je sposbna se sama zaposliti in premagati ali odtrpeti dolgačas je zelo zelo koristna lastnsot. Kar bo zelo potrebovala tudi za učenje v šoli.

Dejansko je za tiste, ki so socialno spretni in so že izbrusili socialne veščine ta prehod bistveno lažji ali celo prijeten. Za otroke, ki so bili"pod steklenim zvonom", kot temu pravimo, je ta prehod lahko zelo naporen. Druženje z drugimi otroci, bi bilo morda bolj smiselno iz vidika treniranja socialnih veščin kot pa samo povečevanje užitka in zadovoljstva otroku. V zunanjem svetu otroci po pravilu niso sprejeti s strani vrstnikov in se morajo "izbrustiti", kako pridobiti prijatelje in zaveznike.
Na lepo in fajn nam otrok ni potrebno navajati, to znajo sami od rojstva naprej. Na tisto, kar ni fino jih je potrebno navaditi, da okrepijo in so kos izzivom v življneju ter "ne razpadejo" ob najmanjši nevščenosti in težavici. Po mojem mnenju, najprej poskrbimo da otrok ima tisto kar potrebuje in je zanj koristno, nato prijetnosti ali nagrade, ker ga imamo radi. Včasih tisto kar je koristno ni prijetno. A je višje na prioritetni lestvici in je bolj potrebno.

Pred leti sem slišala odličen paketek nasvetov, ki ga je dal upokojeni general ruske mornarice prijateljici ob prehodu v srednjo šolo, a je precej podobno (in se jaz v veliki meri strinjam):
1.) enim ljudem boš všeč, eni se ne bodo nit zmenili zate, eni te sploh ne bodo marali. A te slednji niso pomembni. Pomembni so tisti, ki te imajo radi. Za njih se potrudi.
2.) Življenje ni enostavno in ti nisi genijalka. Bodi pripravljena na trdo delo.
3.) Nihče ti ni dolžan ničesar. To vključuje tvojo mati in mene.
Prijateljica je danes večkratna doktorica znanosti, profesorica na fakulteti, mati, partnerka, prijateljica, alpinistka, lepotica.
Kako se vam to sliši?

Morda iz zgoraj napisanega vzamete kaj zase... bi me pa zanimalo, kako so sezadeve naprej razvile.
Hvala vam za povratno informacijo,

vse dobro vam želim,
Mirjana
PhDc. Mirjana Frankovič, spec. dipl. oec.
Transakcijski analitik - psihoterapevtka
[email protected], www.mirjana.si
Pogovor pomaga.
040 520 257

Moderatorji

Mirjana Frankovič , transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj
MirjanaFrankovic