Začaran krog živčne krize
Pozdravljeni.
Deloma pišem ker iščem ideje za moj(e) problem(e). Deloma pa pišem da vse izkašljam na nevtralnem območju ker tako ne morem več.
Sem mlada mamica dvema sončkoma starima 3,5 L. in 10m. V isti hiši živimo 4 generacije ( je velika gužve ni) Stari starši partnerja. Starši in brat. Midva in najini otroci. Rožnato?
Že nekaj let nazaj sva s partnerjem prevzela kmetijo v last od dedka. Kmetija napreduje na veliko lepo nam gre. AMPAK. Dokler nisva imela otrok sem od jutra do večera pomagala vse kar je bilo pač treba ( v glavnem zunaj sem bolj tehnični tip). Ko sem bila pri prvem iz porodniške sem šla v službo ki mi je vzela skoraj cel dan (9-19). otrok je bil s partnerjem a ker ima veliko nevarnega dela je bil veliko s taščo. tu nekje se je začelo.
rad je jedel kar precej stvari in ko se mu je postreglo. pridem domov ni veljala rumena žlica ne bela ne siva… dala sem mu eno jej ali pa boš lačen. vstane ona in mu da 4 žlice na izbiro da bo le jedel. bila sem tiho, hvaležna da nam skuha in pazi otroka. kasneje nebi jedel tega, onega in ne zdaj ampak potem. dobro rečem! lačen boš do naslednjega obroka. grem na stranišče pridem nazaj, oba s taščo jesta marmelado. sedimo pri kosilu, vsi. ni hotel jesti ker bi gledal risanke. pobere mulo in gre na vrh. sedim in jem, bo že prišel jest nič ne dobi do večerje. ona vstane mu nadeva in nese v sobo, pa ja ne more biti lačen. in tako naprej….
sedaj je večji, grabi ga trma, če me že 3x prepriča da se bo oblekel in gre z mano dol in si nato premisli me 4ič ne bo. zjokaj se in ko se umiriš me pokliči… ne pridem do konca stopnic je pri njem tašča: ja kaaj pa je… pridi z mano iskat nekaj dobrega. tuli in kriči tudi nanjo ona pa dreza vanj in ponuja ni da ni. ko sem bila noseča ga nisem hotela nositi po stopnicah ( tudi drugače ne, potem pa SPLOH ne) ga navadim da hodi sam, ga dvakrat čuva ona,… NESI ME. nese ga. nato se joka meni ki ga nočem/ ne morem nesti in vsee se ponovi…
imam sicer super rešitve mojih problemov.
1. poberi in pojdi : naj spomnim da starši živijo na najinem??
2. naredi svoj vhod vodi gospodinjstvo zase: to zame pomeni da hodim v službo, spravim oba v vrtec ( namen imam vpisati) , skuham, pomagam na travniku, uredim vse papirje za kmetijo (ni jih malo verjemite), posejem okopljem in poberem krmo za prašiča ( ker mesa ne kupujemo) krmo skuham in jih vsak dan 2x nahranim, nato pa imamo v hiši vsak svoje koline in vsak svoje meso da kuham zase. . . jaz pa že zdaj komaj končam veliko potrebo v “miru”. da lahko sploh živim rabim veliko spanja ( ne vem zakaj ampak drugače sem v svojem svetu ne zbrana,…) . utrujena sem ko vstanem, ko delam, ko spim,… otroka zaspita okoli 19.30. sama še kaj postorim do 23. nato s partnejem kaj predebatirava (to je edini čas ko prideva skupaj) in ura je polnoč, otroka sta pokonci ob 6.00 vmes pa še 3-4x vstanem enemu ali drugemu.
enostavno ampak zakomplicirano. vem kaj moram a ne morem. bog ne daj hvaležna sem za vse kar mi tašča naredi. pomagam kolikor morem. ampak to ji ne da pravice da mi “vzgaja” otroke. vse huje je… ali pa sem jaz vse bolj občutljiva saj ne vem več. partner se sicer strinja z mano a rekel nebo nikomur nič. strah me je ker se počasi vračam v službo, in še enkrat bo isto tudi z drugim otrokom,… če ostanem doma pa ostanem brez plače, zavarovanja in prispevkov. to da gresta v vrtec oba pa je nekako tabu tema… čeprav bi tudi sama rada videla da je pikica doma da ne pobaše vseh bolezni pri 11m in sem več v bolniški kot v službi ( ker partner ni zaposlen mi za otroka bolniška ne pripada).
svetujte ali pa pozabite, morala sem dati ven…. hvala.
Partner pri vzgoji sodeluje kolikor mu delo da. Ne da noče, ne more. Zjutraj vstane in cele dneve dela zunaj . . Selitev ne pride v poštev čeprav sama vem da je to najboljša rešitev. Ampak da pustiva kmetijo ki sva jo v zadnjih parih letih razvila za 110%. Zgradila nov hlev obnovila mehanizacijo,… Ne govorim o dveh kokoših in treh zajcih ampak o 70 glavah goveda in ostala drobnarija. Dava pa jo komu? Dedku ki ne more več? Staršem ki so naju spravili stran?
Zdravo!
Jaz zivim vec sto kilometrov stran od obeh druzin in posledicno se z vsakimi vidimo le kaksnih 3x letno. Ze 2 leti sem prakticno popolnoma sama z otrokom. Partner je zelo prisoten, vendar kot pri tebi, mu delo ne dopusca veliko casa. Je veliko sluzbeno odsoten tudi po vec dni. Zelo mi je (bilo) tezko in res bi bila hvalezna, da bi mi kdaj kaksna babica malo prevzela, da bi zadihala 5min, saj sem bila veckrat zelo izcrpana, od otrokove starosti 6-10m sem bila pa tudi fizicno cisto na koncu in sem se komaj izvlekla. Ampak, da ti nekdo pomaga ter potem nici delo, trud in vzgojo, ki ju vlagas v otroka… Ne hvala!!
Ze od zacetka vedno poslusam, cesa ne smem, ker potem bo otrok razvajen, prevec navezan name itd. V glavnem same negativne komentarje in “pametne” nasvete. Na primer moj otrok je pac custveno zelo obcutljiv. Eni so pac taki, enih pa ne vrze hitro iz tira. No pri nas se to zmeraj pokaze pri (ne)spanju. In potem sem napadena, zakaj pa ne spi in morala bi tako, morala bi drugace, morala bi ga voziti okoli zdravnikov. Jaz sem pa pac bila mnenja, da sem jaz mama, ki pozna svojega otroka, in mu moram stati ob strani, pa ceprav to pomeni veliko nocnih vstajanj in cakanj ob otroku, da zopet zaspi, da zapojem kaksno pesmico ali ga pobozam. In potem se pac razplete in se vse umiri. Brez zdravnikov… Pa sem dobila ze kaksno pod nos, da prevec popuscava pri stvareh (otrok zeli vse storiti sam in mu pac dovoliva – seveda stvari, ki se ticejo ucenja), da ni otrok tisti, ki odloca. Potem je pa trenutek, ko presodim, da moram biti stroga in mi otrok z nasmehom kaj odgovori in se tascica smeji, kako je lustno in smesno to izpadlo. Ja hvala, to pa res ne pomaga in me otrok potem ne bo resno vzel, ce vidi, da je drugim potem to smesno. Ali pa npr. ko je bil otrok star 15m in je hodil in sem ga ucila, da se omar ne odpira, ker me to zelo moti. In smo pri tascici in ona vodi otroka od omare do omare in mu notri kaze kozarce in kroznike in odpirata s kljucem. Potem se pa jaz se dolgo borim s tem, da ga odvadim od teh slabih navad.
V glavnem. Se jaz sem se malo olajsala. 😉
Ker se redko vidimo, se trudim, da marsikatero stvar spregledam in pozrem, sem pa glede kaksnih pomembnih zadev glede vzgoje kar povedala. V koncni fazi ostali ne smejo izenacevati (ne)hvaleznosti za skrb za otroka in da si lahko potem kar dovolijo poceti, kar se jim pac zdi. Navsezadnje ima otrok starsa in onadva narekujeta vzgojo. Sicer ne trdim, da morajo vsi poceti enako, kar se pa vecjih stvari tice, pa gotovo. Poskusi se iskreno pogovoriti s tascico in ji razloziti, da ti v dolocenih primerih glede vzgoje zelo otezi delo, ko moras potem ti uciti in razlagati otroku, zakaj necesa ne sme. Zakaj se poje kosilo, ki ga jeste vsi skupaj in se ne gre v hladilnik iskati karkoli (sladkega), samo da je nekaj v ritki. Da razumes, da pac nista enaki in da imata razlicna nacina vzgoje in da je ne zelis kritizirati. Mora pa upostevati, da ko ste vsi prisotni, da obvelja tvoja in partnerjeva beseda, ko se od otroka kaj zahteva in da se mora ona takrat pac zadrzati. Ko pa je sama z otrokom, je pa kakor je. Samo na ta nacin bo otrok vsaj locil kaj lahko pri komu pocne in cesa ne sme.
Jaz sem za sledece resitve, s katerimi se mi zdi, da se da ze kar nekaj narediti. Ce se le da, locite vhode v stanovanja. Na ta nacin, da ni nobene notrenje povezave s hodnikom. S tem bi se naredilo ze veliko. Drugo je, da vi 4 pac jeste sami v svojem stanovanju. Ne vem sicer, ce jeste vsi skupaj in vam kuha tascica, ker ti pac nimas casa, ampak ce je tako in glede na situacijo, bi morala storiti nekaj glede tega in se zavzeti, da za vas ti kuhas. Imeli boste vec casa samo zase, bolj mirni boste in bolj se boste povezali.
Aha morda se mali nasvet glede situacije glede nosenja. Morda pri tvojem otroku ne bo enako, kot pri mojem, pa vseeno. Jaz sem v drugo noseca in se mi je zakompliciralo in ne smem dvigovati otroka. Pa ne zelim zvracati krivde na dojencka, ki ga nosim, da ne bi bilo ljubosumnosti ze vnaprej. Jaz sem razlozila, da me npr. hrbet boli (kar uspe pri mojem otroku, saj ima izreden cut za empatijo) ali pa sem mu rekla, da ga jaz ne morem dvigniti/nesti, ker je ze tako zrastel in ker je tezak. Da mamica ni tako mocna in da ga bo pa ocka dvignil, ker ocka je pa res mocan. 🙂 Poskusi se izmisliti kaj podobnega. Ce te ne moti, da ga stara mama nosi in te moti samo to, da potem se od tebe to zahteva, poskusi npr. s tem, da mu reces, da stara mama pa pije tak super caj ali kavo in je potem bolj mocna od mamice. Da ona ga potem lahko nese, ti pa zal ne…
Upam, da ti uspe cim bolj urediti zadeve! Lep pozdravcek.