DEL MOJE ZGODBE, POMAGAJTE MI NAREDITI PRIMEREN IN DOBER KONEC
Zdravo. Stara sem 11 let in hodim v 6. razred. V šoli je vse odlično, razen ene stvari. Športne vzgoje. Prvo naj povem,da starša ne vesta ,da pišem tukaj. Drugače ne gledam po tej strani ampak danes sem na internetu iskala teme o tem mojem problemu.Potem sem videla ,da tukaj odgovarjate izredno prijazno in uspešno. Zato sem končno zbrala pogum in začela pisati.Roke se mi grozno tresejo in se opravičujem zaradi morebitmih napak.Torej bistvo. Za svoja leta sem kar velika (okoli 173 cm) in imam par kilogramov preveč.Na izgledu se ne opazi tako ,zato tudi nikoli nisem kaj preveč trpela.Od maja dalje pa vsak dan razmišljam o sebi. O samomoru, anoreksiji,stradanju,smrti… Vsak većer razmišljam ,da bi bilo najbolje če bi pojedla škatlo tablet in se zadnjić se ulegla, da se zjutraj ne bi zbudila, da bi se začela rezat, zjutraj razmišljam ,da bi izbruhala vsebino svojega želodca, da danes pač ne bi jedla, da bi pograbila nož in zarezala na svojo kožo, da bi cel dan preživela v postelji in ljudi prikrajšala da bi me gledali. Imam ljubečo družino, mami sicer ne živi z nami a me ima vseeno rada. Imamo tudi psicko,papagaja,maćko ,kokoši,raco… Tudi hise nimamo nekam majhne in imamo kar veliko prostora. Zivim v gricastem svetu,polnem vinogradov,gozdov… Veliko ljudi v bistvu skoraj sosedov ima konje ali krave… Se pravi zivim v cistem raju. Razmere doma so dobre, imamo denar nicesar mi ne primankuje. Vse kar si pozelim dobim. Ampak nisem razvajena. Problem je v soli.Ucenje,pisanje testov,sprasevanje,izdelovanje pri tehniki, racunanje, pisanje pri slovenscini,anglescina, risanje,glasba mi gredo odlicno. Ampak sportna. Pri tem se zatakne. Nekatere stvari mi kar gredo ampak ne blestim ravno. Najbolj me skrbi gimnastika. Jaz še prevala ne morem narediti. Ne vem zakaj. V rokah nimam veliko moči ampak jo imam dovolj. Nekako me je samo neizmerno strah. Saj sem ga že naredila ,ampak ponavadi sem se skotalila na stran kot slon. Sosolci in sosolke so prijazni ampak vem kaj si mislijo. Strah me je tistega obcutka ko… Ko mi nekaj ne uspe. Deklice naj bi bile spretne in gibčne jaz pa nisem. Vedno sem bila tista velik debil predpražnik v katerega lahko vsak obrise svojo umazanijo. Sem prijazna, malo sramežljiva, rada pomagam,posojam stvari,uciteljici prabijo ,da sem pametna nadarjena.., ampak jaz bi jim najraje rekla naj bodo tiho ker nisem talentirana. Ker ne izpoljnjujem določenih stvari. Nočem vec biti v krilih,oblekcah,oprijetih oblačilih,kopalkah… Najraje bi pograbila noz in si odrezala trebuh. Ne vidi se tako zelo ,saj tako hudo tudi ni,ampak sem med mocnejšimi. Večkrat gledam fotografije,revije,filme,nanizanke in se primerjam z tistimi zenskami. V glavi si pravim ,da bi morala biti taksna, suha, lepa in ne ta debeluharski leni medo. Včasih si rečem ,da danes ne bom jedla ( ne jem preveč, nimam tezav) ali ,da se bom prisilila bruhati. Potem si pravim ,da tega ne bom naredila, da bom zmogla, da tako hudo ni. Potem se pa znajdem v mojem vsakodnevnem krogu in ne nadem izhoda. Veckrat molim ,da mi bi Bog odpustil ker ne cenim zivljenja. Tolikokrat sem že jokala ,da se jokati ne morem več.Res me je strah kaj bo. Vsak dan odštevam koliko je še do večera,koliko bom spala, koliko dni je se do tega ko bomo za oceno naredila dva zaporedna prevala. Za druge punce je to mala malica ampak zame. Ne vem kako bom to naredila. Učiteljica je zelo stroga. Enico bom dobila. Zaradi tega se ne znam več ceniti. Izgubila sem strasti do stvari ,ki sem jih prej noro rada pocela. Zdaj se raje uležem na posteljo in se sprasujem zakaj naj sploh zivim. Res sem izredno malo aktivna. Vsakic ko se želim ukvarjati s športom bi se najraje sesedla. Vem ,da ima vecina ljudi večje probleme in ,da bi nekateri zeleli moje življenje ,ampak jaz nočemveč živeti. Ne vem zakaj sploh to pišem. Nocem psihiatra, s starši se me je sram pogovorit… Ne vem vec kaj naj. Kje je rešitev. Kaj naj naredim. Nocem žaljivih komentarjev dobro si jih predstavljam. Hočem nekoga za pogovor. Samo ,da nekdo poslusa mojo zgodbo. Želim najti rešitev. Obstajajo kakšne vaje s katerimi lahko izboljšam situacijo? Res nočem, da bi začela s stradanjem ali rezanjem. Ampak vse skupaj mi polzi iz rok. So trenutki ko sem vesela in tremutki ko… Težko mi je govoriti o tem. Mi lahko prosim nekdo pomaga. Je kaj narobe z mano? Kaj bo? Samo pošteno se želim zjokati in popraviti zadevo. Vem ,da je ne more popraviti nihce drug razen mene. Naj delam raztezne vaje? Bo potem kaj bolje? Izgubljena sem. Tavam v megli. Išcem rešitve ampak ne najdem nobenih dobrih.Bom končala razred? Kaj bomv višjih razredih? Ko bodo se bolj zahtevne vaje? Če ne bi bilo športne bi bilo verjetno bolje. Bojim se slabih ocen, ampak želim vse skupaj izboljšati. Prosim za nasvete in ne žaljive komentarje. Ima kdo podobne probleme? Jaz želim svojega rešiti na pravilen naćin ampak sama ga ne najdem. Nočem končati v bolnišnici na aparatih ali v krsti. Vem ,da rezanje,tablete,stradanje niso prava rešitev. Res ne rabim psihiatra. Ce mi ga boste predlagali samo ne. Starse nocem vlačiti okoli psihiatrov in jim delati se dodatnih problemov Samozavest in samopodobo imam na nuli. Upam ,da nisem naredila česa narobe ko sem to napisala.
Hvala za pomoč! Upam ,da bom rešila vse skupaj!
Uhh tale zgodba se me je pa pošteno dotaknila, na žalost nimam veliko časa za napisati dolg odgovor, ampak vseeno…Rad bi samo v parih sekundah dal malo pozitivnih misli…
Takoj sem pomislil na mlajšo verzijo svoje punce,..tudi ona je imela težave in so jo še doma kregali, da ima namesto trebuha menekenke 3 “šlaufe”, pa je začela malo migati pa je prišla do takega trebuha, da je marsikatera potem bila [hashtag=fouvš]#fouvš[/hashtag]”. Tko, da leta vse spremenijo, včasih tudi suha dekleta, kasneje ratajo močnejše,…v življenju sem spoznal tudi zelo samozavestne “malo močnejše” punce, ki so zaradi njihove samozavesti in “to sem jaz” povsem blestele…no za tiste prevale, jao jaz se nebi preveč sekiral, tudi sam prav v gimnastiki nisem blestel, čeprav sem imel rad ves ostali šport. Rešitev bi bila mogoče-trening doma, na skrivaj…Je pa narediti preval za velike osebe, včasih res težko…
Ne, prosim rezat, bruhat in to pa ne, ker čez par let ali mesecev že, boš videla zaradi koliko neumnih stvari smo se, ko smo bili mlajši sekirali…da ko se ozreš nazaj, sam sebi rečeš, oprosti (ime) ti si pa res ena bu.ala…. V življenju večkrat prideš do ovire in če drugače ne, saj čez pogovor najdeš rešitev, saj vedno obstaja, naj bo to učenje, ali da daš kako malenkost na ignore, ali da se sprijazniš, da pač nisi najboljši/ša pač v eni zadevi…
Uživaj življenje in predvsem pozitivnih misli Ti želim,…
Lp Duhec23
Hvala za odgovor!
Počutim se bolje ampak še vedno se bojim kaj bo. Kako bom doma razložila dvojko ali enko pri športni? Pri vseh predmetih sem imela petke in štirice. Torej kaj je najboljše? Naj se trudim narediti preval? Ko ga želim narediti se mi roke tresejo in ga ne morem. Bo ućiteljica razumela? Ja, nekateri ne blestite v gimnastiki ampak jaz sem pogrnila na celi črti. Še najboljosnovnega prevala ne morem narediti. Stoje tudi seveda ne, kolo se nekako ampak tudi kot eno tonski debeli slon. Nekaj casa sem izredno malo jedla in sem videla kako hujsam. Zdaj sem se zredila nazaj. Občutek bolečine… Ne vem no, nekako se ob kakršni koli bolečini počutim boljše. Ampak nocem se zaradi take neumnosti ubiti ali se izstradati. V življenju sem bila vedno navajena ,da je moje probleme reševal ati. Za tega me je pa sram spregovorit. Sram me je poiskati pomoč. Tudu pri drugih stvareh pri sportni nisem ravno pohvalna. Drugi pa ne blestijo pri slovenscini,anglescini,zgodovini… Mislim ,da imam okoli 75 kg na 173 cm. To je krepko preveč. Morala bi jih imeti 63. Ampak to verjetno ni ovira pri gimnastiki. Vsaj ne tako velika. Tudi svojega telesa ne morem dvigniti. Roke se mi tresejo. Pri gimnastiki, kosarki,teku… Kaj naj naredim? Prevala dvomim ,da bom kdaj. Je kaj narobe z menoj? Sem zaostala pri razvitosti? Ko gledam druge se zdi izredno enostavno ampak ni. Rada imam zivljenje ampak tole s sportom me muci. Dnevnik sem ze poskusala pisati pa nisem nicesar pametnega napisala. Vsak dan skoraj isto. Pa tudi bolje se nisem počutila. Mama je močnejša prav tako oče. Vsi smo. Torej kaj naj? Hujšam? Delam na moci v rokah? Pustim to za sabo? Se vsak dan obremenjujem?
Saj sem bila samozavestna. Uživam življenje. Rada imam jesen,zimo,pomlad,poletje. Hodim v cerkev. Imam tudi verouk pri katerem zelo uživam. Zdaj pa nocem ,da bi čas mineval, nosim več plasti oblačil ,da se ne vidi trebuh. V bolj fino obleko me ne bo nihce za nic na svetu spravil. Boljs se počutim ko mi učiteljice rečejo kako si pa ti nadarjena. Učiteljica slovenščine je izredno prijazna,razumevajoča.Ampak je nočem moriti s svojimi problemi. Leto nazaj se nisem obremenjevala zaradi trebuha. Zdaj pa se. Vsak dan gledam slike manekenk in si v glavi pravim kaksna debela prasica sem. Ko sem sama doma (včasih sem rada pela,risala ko sme bila sama. Tudi repanje mi je slo in mi je bilo zelo všeč) se postavim pred ogledalo in se ogledujem. Ko povlečem trebuh vase sem videti prav suha. A kaj ko to ne gre.
Kako naj si povrnem samozavest?
Tule je pa prislo do ene napake. Po pomoti sem uporabila tvoj vzdevek. Tole prej sem jaz napisala.
Ne morem ravno rečti ,da sem vesela in da je lepo ampak je. Mislila sem ,da sem edina taksna. Se zdaj ne vem kaj naj. Danes sem poskusila narediti nekaj razteznih gimnasticnih vaj in celo preval pa mi ne gre.
Jaz sem imela pri 11 letih 162cm in 65kg. Pri 21 letih 164cm in 56kg. Brez kakih diet, telovadbe in tako dalje. So se pač umirili hormoni, telo se je nehalo spreminjat in se je dokončno oblikovalo. In marsikatera lepa gibčna suhica je pozneje postala kar lepo okrogla. V puberteti ne moreš vedet, v katero smer se bo tvoja postava spremenila, niti nima smisla, da gledaš kakšna si, ker ne glede na vse, bo telo delalo po svoje dokler se hormoni ne umirijo. Niti nima smisla se gledat žensk v revijah in filmih, ker imajo posebne stroge diete, osebne trenerje, uničeno zdravje in samopodobo, na fotografijah pa so itak vse popravljene. Tehnologija dela čudeže. Moja prijateljica je fotografinja in je z niti ne bogve kako kvalitetnim programom popravila eno mojo sliko, tako za hec, da vidiva, kaj vse se da. Z malo dela sem bila izklesana, s popolno kožo, lasmi in snežno belimi zobmi. Poglej na internetu kake fotografije pred in po retuširanju. Ne boš verjela. Ti jej zdravo hrano, čim manj sladkarij in hitre hrane, ter čim več sadja in zelenjave, pa polnozrnatega kruha. Gibaj se, ampak ne do take mere, da boš uničena. Le dovolj, da boš prijetno utrujena in po kratkem počitku polna energije in dobre volje. Izberi nekaj, kar gre od rok vsakemu štoru. Pojdi hodit, teč, kolesarit ali plavat, naredi kaj počepov, trebušnjakov, sklec…… Z zdravim načinom življenja imaš vse možnosti, da bo tvoje telo po najhujšem napadu pubertete lepo vitko, zdravo in v kondiciji. Zagotovljeno. Če pa boš sedela doma v sobi in razmišljala, kako bi si kaj naredila, potem ne računaj na kaj posebnega. Naše počutje in smiljenje samemu sebi še kako vpliva na naš videz in zdravje in ne izgleda prav privlačno. Ko te ima, da bi se urezala, se raje vrži na tla in delaj sklece, dokler ti moči ne zmanjkajo. Ali pa kupi boksarsko vrečo in rokavice, pa besno boksaj. To ti iz prve roke garantiram, da je odličen način za sprostit napetost in jezo, pa še telesno se razmigaš bolj kot najprej pričakuješ.
Se stinjam z vsem napisanim. Če ti bo lažje, mi lahko pišeš na moj email: [email protected] in se bova tam pogovorili izkreno in lepo.
Še tole povem, da boš videla, kakšna je realnost v svetu mode. Če poznaš modne revije Victoria secret spodnjega perila, kjer se po pisti sprehodijo top modeli sveta. Postave da padeš dol. Ampak imajo celo telo popudrano. Menda se z eno manekenko eno uro ukvarja tudi do 5 strokovnjakov ličenja in ima na sebi, predvsem na zadnjici in stegnih kar po 20 plasti različnih pudrov in korektorjev, da skrijejo morebitne napakice in da je vse lepo osenčeno. Na internetu lahko najdeš kar nekaj posnetkov z napotki, kako z ličili dobesedno narišeš na telo mišice, narediš učinek večjih prsi, itd. Tako da se nikar ne primerjaj z manekenkami. Tudi one so samo ženske, ki imajo ducat strokovnjakov, da ustvarijo popoln videz. Tisto ni realnost. Če hočeš realnost, pojdi sredi poletja na natrpano plažo ali bazen in se ozri naokrog. Hitro boš ugotovila, da je na vsaki ženski in mladi punci gotovo kakšna “napaka”. Ena ima celulit, druga šlaufek okrog trebuha, tretja preveliko zadnjico, četrta kratke noge, peta nima nič prsi……. Mogoče boš v celem dnevu med več stotimi videla eno ali dve z res lepo postavo. To je realnost. Ne pa manekenke. In z leti boš ugotovila, da je lepota dosti več kot samo lep videz. Najprivlačnejši so ljudje, pri katerih vidiš, da se imajo radi take kot so, so pozitivni in nasmejani. Oblečeni postavi primerno, urejeni lasje, malo ličila, urejeni nohti, pokončna samozavestna drža… Vse to nam daje občutek, da je oseba prijetna in si želimo druženja z njo. Ko nam je karakter nekoga prijeten, nam je tudi videz.
Hvala za odgovore!
Pocutim se bolje. In ja ,ne jem ne sladkarij ne hitre hrane. Gibam se,delam sklece,trebusnjake…. Samo trebuh mi ne gre nikamor. Tudi boksam. Gibcna pa nisem. Se prevala ne morem narediti. Saj se rada raztegujem ampak stoje pa ne bom verjetno nikoli naredila. Res hvala za odgovore. Samo se vedno me skrbi kako bo v soli. Uciteljica ne bo razumela. Res hvala se pocutim bolje.
Mogoce bom tudi pisala na tisti email ce mi bo hudo.
Neizmerno sem vam hvalezna
Nič se mi ni zgodilo.V drugem razredu nisem mogla narediti prevala,kolesa,stoje… In vse do 6. razreda ni nihce to popravil. Zvalim se na stran kot debela krava namesto ,da bi kot srnica naredila eleganten preval. Fantje me ne zanimajo. Nobene poškodbe se nisem imela zaradi gimnastike. Samo preprosto ne zmorem.