Zanima me, ce je tukaj se kaksna mamica, ki se je preden je imela otroke z vsemi sorodniki lepo razumela, po rojstvu pa so non stop neki konflikti…predvsem z zenskim delom; v mojem primeru so to sestra,tasca,babica.

Tipicen primer, ko ti vsiljujejo svojo vzgojo in pametnjujejo kaj smes, kaj ne smes in kritizirajo otroka in tebe. Vsi vse vedo, samo padiater, zdravniki in jaz NIC. Jaz sproti postavljam meje, njim se viha nos do neba.

Takole bom rekla, prevec se ne obremenjujem, z njimi bom ze uredila. Zanima pa me, kako je pri vas odkar imate otroka. So se odnosi kaj pokvarili?

Se opravicujem, temo sem odprla v napacnem forumu. Lahko moderator prestavi v “custveno inteligenco, komunikacije in odnosi”? Hvala

Pozdravljena Katjuša.

Evo me, ena taka sem tukaj, s skoraj 1 letnim sinom. Tudi pri meni je tako, da sem prej sama lažje tolerirala vse “greške” predvsem tašče, zdaj pa mi to več ne uspeva in me žal dela zelo nezadovoljno. Seveda na vsako moje dejanje pride taščin komentar, običajno negativen – recimo nekaj primerov, ki meni osebno kravžljajo živce; pri 35 stopinjah se bo otrok zunaj prehladil, če mu perem roke in noge pod pipo, zato joj, hitro ga oblečti; čokolade, napolitanke mu skoz rine v roke, zob pa seveda po njeno tudi ni potrebno prati in k zobarju je brezveze hodit s tak malim (ker v njenih časih pač otrokom niso prali zob); otroka je potrebno imeti skoz v otroški posteljici (nekoč so otroke vrgli v posteljico magari za cel dan in jih vzeli ven ko so imeli pač čas, ok razumem), čeprav hodi na fizioterapijo in se zato mora naravno gibati; pozimi ne ven na sprehod, v dežju ne ven po njeno, pa ne na morje, pa ne v mesto z njim, ker otrok tako trpi poleg mame….in še milijon cvetk…dejstvo pa je, da je očitno, da bi rada imela nadzor nad vsem. Ampak moramo nekako postaviti meje, seveda najprej zlepa, saj smo me mame in najbolj poznamo svojega otroka. Pri meni je to prišlo tako daleč da sem se je, žal začela izogibati (čeprav živimo skupaj in je to težko), ker sem se že dobesedno bala vsakega komentarja, kaj pa tokrat ni vredu oziroma delam narobe. Najbolj seveda nas motijo ženski komentarji in vsiljene ideje in jaz verjamem, da je v tem tudi nekaj biologije, z rojstvom otroka smo postale močno zaščitniške, predvsem pred drugimi samicami, ki, ko prestopijo mamino varno mejo me hitro zaščitimo svoje materinstvo in otroka. Katjuša, lahko mi pišeš na [email protected].