Najdi forum

Naslovnica Forum Življenjski slog Prosti čas Skrinjica idej! kako uničiti smrdljivce

kako uničiti smrdljivce

Zanima me če obstaja način kako se rešiti smrdljivcev ki so napadli paradižnik s kašnim naravnim sredstvom.
hvala,

Pridelovanje paradižnika v rastlinjaku na ekološki način

Ekonomika
Pridelovanje paradižnika v rastlinjaku nam omogoča zgodnejšo pridelavo spomladi in daljšo vegetacijo v jesenskem času. Cene paradižnika zelo padejo v mesecu juliju in v septembru zopet narastejo. Ker je paradižnik kultura, ki najbolje prenaša visoke temperature v rastlinjaku čez poletje in ker dosega sorazmerno visoke dohodke zaradi velikih količin pridelka, jo pridelovalci največkrat sadijo v rastlinjak. Sajenje paradižnika je zanimivo tudi v ekološki pridelavi, kajti razmere v rastlinjaku (nizka zračna vlaga) omogočajo, da lahko pridelamo zdrav paradižnik brez uporabe fungicidov.

Kolobar
S pravilnim kolobarjem uravnavamo godnost in dobro kondicijo tal, prav tako preprečimo bolezni in škodljivce, ki spremljajo pridelavo paradižnika. Ta naj bi prišel na isto površino šele po treh letih, čeprav marsikateri pridelovalec zaradi prej naštetih vzrokov, posadi paradižnik na isto površino tudi prej. Zato je še posebej potrebno skrbeti za dobro založenost tal s humusom. Dodajamo kompost ali dobro preperel hlevski gnoj ali se poslužujemo zelenega gnojenja. Zelo dobrodošla je setev križnic, ki s svojimi ostanki uničijo nematode ali ogorčice v tleh, prav tako je dobra setev metuljnic (detelje, grašice), ki obogatijo tla z dušikom. Vsako dodajanje organske mase zboljša delovanje in število mikrooganizmov v tleh.

Gnojenje
Za mikrobiološko aktivna tla je potrebno kolobarjenje, sajenje metuljnic in rastlin za podor, dodajenje preperelega hlevskega gnoja, pravilno apnenje in po potrebi dodajanje raznih kamninskih mok. Da bi izvedeli katere makroelemente, ki so nujno potrebni za prehrano rastlin imamo v tleh, pa moramo narediti analizo tal. Na tej osnovi dodajamo fosfatna gnojila (Hypercorn…), kalijeva gnojila (patentkali…), apnena gnojila, magnezijeva gnojila (dolomit) in ostale kamninske moke še pred sajenjem paradižnika. Paradižnik ima veliko potrebo po kaliju (300 – 400 kg/ha) in tudi kalciju . Optimalen pH znaša za paradižnik 6 – 6,8. Za vsa hranila poskrbimo pred sajenjem paradižnika. Drugače je z dušikom, ki ga rastlina največ potrebuje v rastni dobi, na zalogi pa ga v tleh ni, razen vezanega v organski snovi ali v koreninah metuljnic. Rastlina ga rabi pred sajenjem 50 kg /ha, kasneje pa še okoli 200 kg/ha, predvsem ko formira plodove. Če opazimo, da rastlina slabo raste in ima zelo slabe vršičke, je smiselno dodajati raztopine hranil, ki jih pripravimo, kot izločke rastlin (preslica, bezeg, koprive), ali stimulatorje rasti (morske alge…). To dodamo folijarno ali s fertirigacijo.
Predvsem se v svetu največ uporablja Vinassa ali melasa, ki ima od 3,5 – 5% dušika in zelo hitro deluje ter jo dodajamo preko namakalnega sistema.
Upoštevati moramo tudi sproščanje dušika iz humusnih tal preko vegetacije. Iz srednje založenih tal s humusom se pri optimalno vlažnih tleh sprosti že v marcu in aprilu do 2,5 kg N/ha na teden, od maja do sredine septembra se iz takih tal sprosti do 5 kg N/ha na teden. Dušik se lahko sprošča še do sredine novembra in sicer do 2,5kg N/ha na teden.

Pleveli
V rastlinjaku najpogosteje uporabljamo črno folijo za zastirko, pod katero mora biti nameščena cev za kapljično zalivanje. Lahko uporabimo tudi rastlinski mulč, ali pa v vrste po katerih hodimo posejemo mešanico detelje in trav.

Talne bolezni in škodljivci
Ravno slednji so vzrok potrebi po kolobarju in dolgoletna monokultura prinese težave s talnimi glivami kot je Fusaruim ter nekaterimi bakteriozami. Rastline se nenadoma posušijo, kajti zamašijo se prevodni sistemi. V tleh z visoko podtalnico je to še večji problem, kajti bolezen se hitro prenaša na ostale rastline. Tla je potrebno razkužiti, kar naredimo termično. Vendar tudi s tem ukrepom ne uspemo popolnoma, zato se marsikje že poslužujejo cepljenja paradižnika na odporne podlage.

Cepljenje
S prvimi cepljenji so začeli že leta 1920 na Japonskem in v Koreji, s cepljenjem lubenic na bučke. Danes tu cepijo čez 90% vseh sadik lubenic. Tudi drugje po svetu se širi cepljenje, predvsem tam kjer imajo intenzivno pridelavo plodovk v rastlinjakih (problem kemičnega razkuževanja tal) ter lubenic in melon na prostem. Najbolj razširjeni sta dve tehniki cepljenja:

1.na razkol, ali v zarezo
2.cepljenje s cevko (palčko)

Kot podlage za cepljenje paradižnika so preizkušali Daturo stramonium, Nicotiana tabacum in obe izločili zaradi prevelike količine alkaloidov. Poskušali so tudi s krompirjem in pasjim zeliščem. Vendar so najboljše rezultate dobili s hibridi, ki so rezultat križanja med Lycopersicon hirsutum in Licopersicon esculentum. Z oznako K so označeni rezistentni izvori na Pyrenochaeta lycopersici in Didymella lycopersici. Na nematode odporne sorte so označene s KN ali KK, medtem ko so odporne na Verticilium označene z KV ali Multi K in KVF so odporne na Verticilium in Fusarium.. Cepjenje poveča stroške pridelave sadik, vendar je pri utečenem delu hitrost cepljenja tudi 200sadik na uro.
Cepljene rastline morajo biti 7 – 10 dni v senci (temi) pri temperaturi 20 – 25 0 C in relativni vlagi 95%.
Cepljene rastline so odpornejše na talne bolezni, hitreje rastejo, so veliko rodnejše (tudi do 100%), vendar pa so prav tako občutljive na paradižnikovo plesen, če so listi izpostavljeni dolgotrajnem omočenju. Tudi pri nas imajo nekateri zastopniki semenarskih hiš podlage za paradižnike. (Novartisova semena imajo sorto He-Man), prav tako imajo v svojem sortimentu podlage paradižnika firme Asgrow, Bruinsma, De Ruiter, Royal Sluis, Seminis (Body, Robusta, Homerun) in ostali).

Bolezni
Korenine
Phytophtora nicotianea – koreninsko gnitje, ki ga povzroča gliva v tleh, zato je najpomembnejši ukrep kolobarjenje, predvsem pa moramo odstraniti vse ostanke rastlin iz preteklega leta. Tla se ne smejo preobilno zalivati.
Pythium spp. – poleganje sejančkov zaradi talnih gliv.
Sclerotinia sclerotiorum – bela gniloba, ki se prenaša s sklerociji, ki prezimijo v tleh. Okužene rastline odstranimo še preden se ustvarijo scklerociji. Ostanke rastlin odstranimo in tla globoko preorjemo ter kolobarimo (setev trav).
Steblo
Didymella lycopersici- stebelni rak, preprečimo ga s prej naštetimi ukrepi, poleg tega je potrebno dezinficirati tudi rastlinjak.
Listi, plod
Phytophtora infestans – plesen, ki jo lahko preprečimo s pravilnim zračenjem in ohranjanjem suhih listov.
Alternaria solani – bolezen se prenaša s semeni, zato uporabimo zdrav semenski material, po možnosti odporne sorte. Okužene rastline na koncu sezone uničimo in pazimo na kolobar. Prav tako skrbimo za suho ozračje v rastlinjaku in po potrebi enako kot za prejšnjo bolezen uporabimo bakrena sredstva.
Cladosporum fulvum – žametna paradižnikova plesen je povezana z visoko zračno vlago v rastlinjaku. Skrbimo za zračenje in ventilacijo. Izberemo odporne sorte. Na koncu sezone izvedemo vse prej naštete higijenske ukrepe v rastlinjaku.
Virusi – Odstranimo obolele rastline in plevele, ki jih prenašajo, skrbimo da uničimo tudi vektorje ali prenašalce virusov. Pri tobakovem virusu se le ta lahko prenaša tudi s kadilci tobaka, ki delajo v rastlinjaku.

Škodljivci
Uši- Uporaba koristnih organizmov (Aphidoletes aphidimyza, Aphidius matricarie)
Insekticidna mila, sredstva na osnovi piretrina ali novejši pripravek Neem Azal.

Rastlinjakov ščitkar – Uporaba Encarsie formose kot naravnega sovražnika (parazitska osica).
Ter prej našteta sredstva, ki pa jih moramo uporabiti v presledku 4 -5 dni (3 – 4 krat)
Gosenice – v mlajšem stadiju uporabimo Delfin.

Fiziološke bolezni
Pege na plodovih – pomanjkanje kalcija
Izberemo odporne sorte, dodamo kalcij v tla, zalivamo brez prevelikih odmerkov gnojil, uporabimo kalcijev nitrat.
Neenakomerno zorenje grozdov
Pravilna uporaba dušika (ne preveč), dodajanje kalija in magnezija, poskrbimo, da ni previsok pH
Osipanje cvetov preden se izvrši oprašitev – vzrok so prenizke nočne temperatur, preslaba osvetlitev, premalo ali preveč vode, preveč pognojeno. Izbiramo odporne sorte.
Pokanje plodov – potrebno je uravnati temperaturo in vlago, ne odstranjujmo preveč listov naenkrat (ne več kot 2).
Votli plodovi – slaba oprašitev

Tehnologija pridelave
Seme:
Sejemo netretirano seme, ki je lahko hibridno, vendar naj bi bilo pridelano na ekološki kmetiji. Če te ponudbe na trgu ni, se izjemoma dovoli tudi konvencionalna pridelava semena. Pri setvi uporabimo substrate, ki ne vsebujejo dodatkov in šote le do 50%. Temperatura vode s katero zalivamo mora imeti več kot 16 0 C. Kaleče rastline postavimo na mizo in pazimo, da korenine ne preraščajo lonček.
Presajanje:
– pred presajanjem dobro segrejemo rastlinjak (24 ur prej)
– pred presajanjem ne zalivamo sadik
– na kvadratni meter posadimo 2,25 do 2,5 rastline, kar pomeni med vrstami 70 cm in v vrsti 50 do 55 cm.

Nega nasada:
– na rastlini je optimalno število listov 15 – 20
– tedensko odstranimo okoli 3 liste na vsaki rastlini (trgamo ali režemo z nožem)
– tedensko odstranjujemo zalistnike
– rastline ovijamo okoli vrvice v smeri urinega kazalca, razen zadnjih 5 cm
– prvi in drugi grozd naj ima le 5 plodov, ostalo odstranimo
– povprečno pustimo 7 – 8 grozdov na rastlino
– trenutno imamo lahko le dva cvetoča grozda na rastlino
– v rastlinjaku naj bo 20 – 25 0 C in relativna vlaga 65 – 75%
– opraševanje poteka v jutranjih urah 3 – 5 ur
– povprečno traja 55 -60 dni od sajenja do pridelka
– za dobro oprašitev je potrebno vnesti aktivno družino čmrljev, ali 3 – 4 krat tedensko ročno stresati rastline
– redno zalivanje
– preveliko vegetativno rast prepoznamo po močnih, debelih vršičkih, velikih listih in kratkih internodijih, majhni količini in teži plodov na rastlini, steblo je bolj dlakavo.
– če želimo ustaviti vegetativno rast, odstanimo spodnje liste in pustimo le 15 listov na rastlino
Pobiranje plodov:
– pobiramo zjutraj vsaki drugi dan ali 3 krat na teden
– v poletnem času pobiramo bolj zelen paradižnik kot spomladi in jeseni
– optimalna temperatura skladiščenja je 12 – 13 0 C.

Literatura:
Prispevek je nastal v okviru seminarja o ekološkem kmetijstvu za Kmetijsko svetovalno službo Slovenije na Fakulteti za kmetijstvo Maribor.
Tomato production for local and export markets, Ferdi Veenstra (Seminis), predavanje v Grosuplju, 3.sept. 2004
Cepljenje zelenjadnic, delavnica v sklopu programa vrtnarskega centra BF Ljubljana, 23.april.2003
Seznam dovoljenih sredstev za ekološke kmetije
Zaštita povrča, Maceljski, Zagreb, 1997
http://www.attra.org/atra-pub/tomato.html

Česen zdrobiš, ga namočiš v vodi 10 ur, precediš in poškropiš paradižnik.

nova
Uredništvo priporoča

Živjo,
jaz sem poskusila s tem česnovim škropivom, pa ni pomagalo.

New Report

Close