Antarktika kmalu brez ledu
V naslednjih letih se bo količina ledu prepolovila
Washington – Globalno segrevanje ozračja je ta teden zahtevalo novo žrtev. Satelitske slike kažejo, da se je od ledene plošče Wilkins na Antarktiki odtrgal ogromen kos ledu, velik 415 kvadratnih kilometrov. Za primerjavo: velikost ustreza sedmim polotokom Manhattan v New Yorku.
„V morje pada kos za kosom Wilkinsonove plošče, ki meri 13.000 kvadratnih kilometrov. Najbolj zaskrbljujoče pa je, da se ledene plošče po padcu v morje kar razletijo in ne odplavajo stran kot se je to dogajalo do sedaj. Taki pojavi me po eni strani navdajajo z grozo, po drugi pa nam pomagajo nam bolje razumeti procese taljenja ledu na Antarktiki. Če se bodo podobni pojavi nadaljevali lahko ostanemo brez ledu na Antarktiki“ je povedal Ted Scambos, znanstvenik na ameriškem centru, ki zbira podatke iz Antarktike.
Scambos je še poudaril, da je debelina ledu na Antarktiki vsako leto tanjša, in da nam grozi, da se bo v prihodnjih štirih in petih letih stalila polovica vsega ledu na južnem polu, kontinentu, ki se mnenju znanstvenikov na Zemlji najhitreje ogreva. Vsi znanstveniki, ki se že leta ukvarjajo z raziskovanjem Antarktike, so si enotni, da je taljenje ledu na kontinentu posledica globalnega segrevanja.
Vir: spletno Delo
Jaz sem gledala v soboto film Dan po jutrišnjem, ki je bil ravno na to temo taljenja ledu. Me je kar šokiralo.
Dejstvo je, da je treba nekaj naredil za naš planet. Ravno včeraj sem načela temo kaj lahko sami naredimo. Pa so mi vsi rekli, ah kaj pa lahko mi naredilo. Ja, če bodo vsi tako mislili, ne bomo nikamor prišli.
Mi recikliramo, če je le vreme, hodimo v službo s kolesom. Hm, to je pa tudi vse. : (
Zdaj se nekaj angažiram, da bi začela prat prerilo s tistimi oreščki, ki so naravni. Pa kakšna čistila, ki bazirajo na naravnih sestavinah bi bilo tudi dobro uporabljat.
Mi že dlje časa uporabljamo Frosch, nobenih mehčalcev.
Začeli smo koupvati v veliki večini hrano z ekološkim certifikatom, manj mesa (Govedoreja je ena izmed najbolj z vodo potratnih gospodarskih panog). Reciklaža itak.
Edino česar nisem našla ekološkega je prašek za pomivalni stroj. A katera pozna kaj neoporečnega?
samo se mi zdi da smo definitivno prepozni. Če se Evropa nekaj trudi, sta tukaj ZDA in celotna Azija ki se nočeta zavezati, da bi zmanjšali emisije CO2….
Živinoreja nasploh je eden ključnih dejavnikov pri segrevanju ozračja ter proizvaja več toplogrednih plinov kot celoten svetovni prometni sektor. Poraba in onesnaževanje pitne vode, krčenje gozdov, vse to nam prinaša intenzivna živinoreja.
Jaz se velikokrat vprašam, kaj čaka naše otroke, kakšne svet jim zapuščamo, kaj bodo nasledili? In kaj njihove? Zaenkrat nič dobrega. In to me žalosti.
Kar nekaj nas je, ki ločujemo vsaj odpadke, v službo s kolesom ali vsaj mestni prevoz. Pri nas na Dolenjskem se mestni prevoz še ni prijel, žal se raje vsak vozi v svojem avtom sam, kot pa da stopi 30 m do postajališča. Upam, da bodo še večji zastoji, ker se za 3km do službe porabi 20 min z avtom, 13 min pa s kolesom. Pa se 4 iz naše ulice v isto firmo vozimo,istočasno, vsak zase- eni z busom.
Pa znižat tempearturo, preveč se kuri, v blokih imajo 27 stopinj, ljudje so v kratkih rokavih. smo bili pri enih na obsku, mi je bilo tako sklabo, vsi smo bili rdečelični. Absolutno prevroče. Halo!
Mi imamo majhne otroke pa kurimo na 21 stopinj, oblečt kakšno jopo. Pa še bolni ne bi bili toliko. Ali pa, za drugi avto v družini – ful visok davek. Če hočeš luksuz- plačaj. Zdaj jih bom pa slišala. :))
Ekologija??? ccc.
mijaka; tukaj imajo sredstvo za pomivanje posode
http://www.tm-shop.si/si/page/group/grp/124/Sredstva_za_pomivanje/-/
Morska gladina naj bi se do konca stoletja dvignila po napovedih IPCC za 1 meter. Druge napovedi pa opozarjajo, da se lahko morska gladina poveča celo za 6 metrov, če se bo taljenje ledu na Arktiki in Grenlandiji nadaljevalo s sedanjim tempom.
Dviganje morske gladine in nastajanje novih puščav bosta povzročila tudi množično selitev t.i. okoljskih beguncev. Po nekaterih ocenah naj bi dvig morske gladine vplival na okoli 200 milijonov ljudi.
Zaradi segrevanja oceanov bodo bolj pogoste tropske nevihte, vse pogosteje se bodo tudi pojavljale celinske nevihte z ekstremno močjo. V našem podnebnem pasu lahko pričakujemo bolj pogosta izrazita
Ekstremna vremenska stanja: sušna obdobja, nevihte in poplave.
Globalno segrevanje povzroča masovno taljenje ledenikov in snega po celem svetu, od Himalaje, Alp, Andov do Arktike ter Antarktike in je zelo izrazit pojav od leta 1980 dalje. S tem je povezan problem preskrbe z vodo v goratih območjih. Izrazit primer tega pojava je primerjava Triglavskega ledenika leta 1957 in 2003.
Strokovnjaki zaradi segrevanja oceanov in drugih vplivov globalnega segrevanja napovedujejo tudi malo verjetno, a zelo vplivno destabilizacijo obstoječih oceanskih tokov. Taljenje ledu na Grenlandiji naj bi med drugim ustavilo Zalivski tok, ki zahodni in severni Evropi prinaša sedanje milo podnebje.
Zaradi učinkov segrevanja ozračja je ogroženih vse več živalskih vrst in ekosistemov. Nekatere vrste so zaradi uničenja okolja ostale brez naravnega življenjskega prostora. Na primer, severni medved zaradi taljenja ledu izgublja svoj naravni habitat. V zadnjih letih so našli veliko število izstradanih, obnemoglih medvedov, pa tudi številne utopljene živali, ki se v lovu za plenom izgubijo na ledenih ploščah daleč od obale, saj jim zaradi hitrega taljenja ledu izginjajo tla pod nogami. Oceani postajajo vse bolj kisli zaradi povečanja vsebnosti CO2, kar bo vplivalo med tudi na koralne grebene.
Do sedaj smo z bakterijami in virusi, tudi tistimi, ki povzročajo bolezni pri človeku, živeli v sorazmerno dobrem ravnovesju, saj so bile do sedaj podnebne razmere dovolj stabilne in zime dovolj hladne, da so vzdrževale povzročitelje bolezni v zmernem številu. Podnebne spremembe pa so lahko vzrok, da se to ravnovesje poruši. Take razmere bodo lahko ugodne za žuželke (komarji, muhe, uši, bolhe ipd.) in druge prenašalce (glodalci, klopi, alge ipd.) bolezni, ki jih niti še ne poznamo, kot tudi za ponoven izbruh bolezni, ki smo jih že obvladovali.
Globalno segrevanje ozračja je do sedaj imelo tudi močne finančne posledice, ki se bodo v prihodnosti še bolj okrepile. Gromozanske škode zaradi tropskih viharjev so že povzročile bankrot večjih zavarovalnic v ZDA, v prihodnosti pa lahko usodno vplivajo na stabilnost finančnih trgov.
Vir: Umanotera
Marsikdo, ki sliši, da se ozračje segreva, si misli: ‘Čudovito, daljše poletje, palme v Ljubljani, manj stroškov za ogrevanje.’ Toda poleg tistih ‘dobrodošlih’, pozitivnih sprememb, prinaša toplejše podnebje tudi številne negativne in nezaželene spremembe.
Veliko potencialnih posledic spremenje-nega podnebja še ni dobro raziskanih
Številne posledice spreminjanja podnebja so še neraziskane, saj ne poznamo povezav med posameznimi učinki. Kljub izjemnim dosežkom znanstveni-kov, narava še vedno skriva presenečenja.
Posledice spreminjanja podnebja so občutne že danes
Veliko ljudi si misli, da je spreminjanje podnebja stvar daljnje prihodnosti in da bodo šele naši otroci ali vnuki tisti, ki bodo občutili posledice spreminjajočega se podnebja. To ni res, saj so številne posledice občutne že danes. V 20. stoletju smo bili priča spremembi v trendih padavin, temperaturnih trendih in dvigu morske gladine. Zelo verjetno je, da je segrevanje v 20. stoletju močno prispevalo k opaženemu dvigu povprečne globalne morske gladine in povišani vsebnosti toplote v oceanih.
Padavine Padavine so po vsej verjetnosti narasle v 20. stoletju za 5 do 10 % v večini srednjih in visokih geografskih širin severne poloble, v nasprotju z zmanjšanjem do 3 % v večini subtropskih področij.
Segrevanje V 20. stoletju je prišlo do konstantnega, obsežnega segrevanja tako zemeljske površine kot oceanov, z najvišjim povišanjem temperature v srednjih in visokih georgafskih širinah severnih kontinentov. Hitrejše segrevanje zemeljske površine od površine oceanov med 1976 in 2000 je v skladu tako z opaženimi spremembami v naravnih podnebnih variacijah kot z modelnimi vzorci toplogrednega segrevanja. Globalno segrevanje se ni pojavilo povsod v enakem obsegu. V nekaterih regijah, kot npr. v severozahodni Kanadi, Sibiriji in Alpah je bilo povišanje temperature mnogo večje od globalnega povprečja. V Alpah (Švica) je doseglo skoraj 1 °C in na posameznih predelih je bilo skoraj 2 °C. Raziskave v Avstriji in južni Nemčiji so pokazale podobno. Gorate regije igrajo pomembno vlogo v hidrološkem ciklu; zaradi njihovih strmih površin in potenciala za močno erozijo so gore zelo občutljive na podnebne variacije. Izgube v Alpah med 1850 in 1970 so zmanjšale površine ledu za tretjino in maso ledenikov za polovico.
Dvig gladine morja Zelo verjetno je, da je segrevanje v 20. stoletju pomembno vplivalo na dvig povprečne morske gladine, ki je bila opažena. Segrevanje povzroča dvig morske gladine skozi toplotno ekspanzijo morskih vod in zaradi taljenja ledu. Povprečen letni dvig gladine morja v 20. stoletju je bil med 1 in 2 mm. Podatki kažejo, da se je raven morja v 19. stoletju dvigovala počasneje.
Ekstremni vremenski pojavi
Število z vremenom povezanih katastrof se je dvigovalo trikrat hitreje kot število nevremenskih dogodkov, navkljub splošni pripravljenosti na nesreče. Ekonomske izgube zaradi katastrof, povezanih z vremenom, so se povečale na globalni ravni od 1950 do 1990. Od zanemarljive ravni so zavarovani deli teh izgub narasli na okoli 23 % v 1990. Skupne izgube zaradi majhnih, nekatastrofalnih z vremenom povezanih dogodkov so podobne. Del tega rastočega trenda izgub v z vremenom povezanih katastrofah v zadnjih 50. letih je povezan s socialno – ekonomskimi faktorji (rast prebivalstva, večanje bogastva, urbanizacija občutljivih območij), del pa je povezan z regionalnimi podnebnimi faktorji (spremembe v vzorcih padavin, poplave).
Napovedi znanstvenikov ali zakaj moramo problem reševati?
Napovedati podnebje v prihodnosti je eden največjih izzivov znanosti. Globalni klimatski modeli so bili razviti za to, da simulirajo bistvene komponente podnebnih sistemov. Zaradi omejene kapacitete računalnikov poenostavljeni matematični opisi zapletenih atmosferskih in oceanskih procesov proizvajajo neizogibne napake in netočnosti. Kljub temu pa se moramo ob napovedih, ki prihajajo iz modelov, resno zamisliti.
Sprememba globalne temperature Ocene znanstvenikov napovedujejo, da je verjetno, da se bo globalna povprečna temperatura dvignila za 1.4 – 5.8 °C v obdobju 1990 – 2100. To je med dvakrat in desetkrat več, kot je bilo povprečno povečanje temperature skozi 20. stoletje.
Sprememba regionalne temperature
Vse regije ne bodo prizadete enako. Znanstveniki predvide-vajo, da bo segrevanje močnejše na polih in manjše ob ekvatorju. To ima resne posledice na občutljive polarne ekosisteme in prebivalce. Istočasno predvidevanja kažejo, da bo kontinentalni svet doživel močnejše segrevanje kot obalni predeli. Kontinentalni predeli lahko zaradi tega trpijo bolj številne in bolj intenzivne vročinske valove.
Taljenje ledu
Predvideva se, da se bo v prvi tretjini 21. stoletja pojavilo pospešeno taljenje ledu v Alpah. Do 2035 lahko izgine polovica sedanjih ledenikov, do sredine stoletja pa tri četrtine ledu.
Dvigovanje morske gladine
Višje temperature bodo povzročile ekspanzijo oceanov (voda se širi s segrevanjem) in taljenje ledenih plošč. To bo imelo za posledico povečanje volumna vode v svetovnih oceanih in dvig morske gladine. Srednjeročne ocene predvidevajo, da se bo gladina morja v povprečju dvignila za 5 cm na desetletje. Na priobalnih območjih se nahajajo ne samo ranljivi ekosistemi, ampak tudi več kot 50 % svetovne populacije, ki bo izpostavljena naravnim nevarnostim, kot so nevihte, poplave, erozija obal in vdori slane vode v pitno vodo.
Posledice za kmetijstvo
Od vseh ekonomskih segmentov je kmetijstvo najbolj občutljivo na podnebje. Predvideva se, da bodo premiki v klimatskih pasovih zahtevali bistvene regionalne prilagoditve, še posebej v prehodnih območjih. V suhih območjih bo nevarnost podhranjenosti verjetno narasla, ker pogoji za prilagoditev, kot so zamenjava kultur, vodni inženiring in izboljšanje prsti ne bodo možni. Spremenil se bo čas pobiranja pridelka, kakor tudi posamezne faze rasti kultur.
Globalne spremembe v vegetaciji
Izračuni so pokazali, da bi podvojene koncentracije CO2 v ozračju povzročile, da se tundra, tajga, zeleni in zimzeleni gozd premaknejo za do 600 km proti poloma. Tropski deževni gozd bo verjetno pokrival večji del ozemlja kot danes. Če pospešeno segreva-nje povzroči premike vegetacije prehitro, rastline ne bodo imele dovolj časa za prilagoditev in struktura rastlinskih skupnosti se bo spremenila. Ekosistemi se bodo spremenili in premaknili, zaradi posameznih vrst, ki se bodo prilagodile podnebju in tako pustile nekatere ekosisteme nestabilne za stoletja.
Širjenje puščav
Bodoče spremembe v podnebju bodo v suhih področjih verjetno povzročile širjenje puščav, ker ne prinašajo povečanih padavin, temveč zmanjšanje le-teh zaradi višanja temperatur.
Povečanje intenzivnosti vodnega cikla
Povprečne stopnje izhlapevanja in padavin se bodo povišale za okoli 3 do 15 %, kar bo vodilo do znatnega povečanja intenzivnosti vodnega cikla. Povečanje padavin se pričakuje predvsem v tropskih območjih in visokih geografskih širinah, kjer se močne padavine že pojavljajo. V drugih regijah, kot npr. nekatere suhe subtropske cone, se bodo padavine zmanjšale in tako povečale kontrast med suhimi in vlažnimi podnebnimi regijami. V velikem delu Evrope se lahko pričakuje več padavin v zimskem in manj v poletnem času.
Dostopnost in pomanjkanje vode
Spreminjanje podnebja bo imelo učinke na zaloge vode zaradi sprememb v padavinah in evapotranspiraciji (izhlapevanje iz prsti in rastlin skupaj). V nekaterih območjih ljudje že sedaj trpijo zaradi pomanjkanja pitne vode, kar se bo intenziviralo in razširilo na druga območja. Regije, ki so najbolj občutljive na pomanjkanje domačih zalog vode so tiste, kjer je dostop do vode že sedaj omejen, kjer populacija hitro narašča, se širijo urbani centri, gospodarstvo pa je obremenjeno s finančnimi problemi in nizko izobraženo delovno silo. Dandanes že 20 % svetovnega prebivalstva nima zadostnega dostopa do čiste pitne vode.
Posledice za zdravje ljudi
Pričakuje se, da bo imela sprememba podnebja bistvene negativne posledice na zdravje ljudi. Bolj pogosti in intenzivni vročinski valovi, še posebej tisti v urbanih območjih, skupaj z drugimi vrstami vremenskih ekstremov, so že sedaj identificirani kot povzročitelji večjega števila smrti. Na prenos številnih nalezljivih bolezni vplivajo podnebni faktorji. Virusi in škodljivi organizmi so občutljivi na temperaturo, površinsko vodo, vlažnost, veter, vlažnost prsti in spremembe v razporejenosti gozdov. Še posebej to drži za malarijo.
Posledice za gospodarstvo
V 90. letih se je število naravnih katastrof potrojilo v primerjavi s 60. leti. Velika večina teh katastrof in njihove škode je bila posledica vremenskih ekstremov. Kazalci kažejo, da dvig morske gladine, močnejše nevihte ter pogostejše deževje, že vidno prispevajo h katastrofam. K le-tem prispevajo tudi drugi dejavniki, kot so rast prebivalstva, urbanizacija in naraščajoča ranljivost naravnih virov in ekosistemov. Gospodar-stva oz. gospodarske dejavnosti, kot so energetika, turizem in promet, lahko prav tako doživijo resne nove izzive. Trenutno urbano infrastrukturo, transportne koridorje, sistem javnega zdravstva in sposobnost hitrega ukrepanja bo verjetno treba nadgraditi in razširiti, da bi se lahko spopadli s posledicami spreminjajočega se podnebja oz. jih omilili. Podnebne spremembe lahko povzročijo težave na področju prostorskega urejanja.
Nepredvidljivi učinki skritega ogljika
Količine v zrak izpuščenega CO2 zaradi kurjenja fosilnih goriv so zanemarljive v primerjavi s količinami, ki so uskladiščene v naravi. Na dnu oceanov in v arktičnem permafrostu se nahajajo ogromne količine metana. Dvigovanje temperature ozračja in oceanov lahko privede do destabilizacije teh skladišč in izpustov metana v ozračje. Večja koncentracija metana bi temperature še povišala, kar bi povzročilo še večje izpuste plinov in vodilo v katastrofo oz. zlom sedanjega podnebnega sistema. Nekontrolirano globalno segrevanje se morda zdi nemogoče, vendar so znanstveniki vse bolj prepričani, da se je v preteklosti že zgodilo. Pred 250 milijoni let so vulkani v Sibiriji v ozračje izbruhali ogromne količine CO2. Globalno segrevanje, za katerega predvidevajo, da je sledilo, je glavni osumljenec za največjo masovno izumrtje vseh časov – izbrisanih je bilo 95 % vseh takratnih oblik življenja na planetu. Dokazi iz kamnin kažejo, da je temperatura v tem obdobju narasla za 5 °C.
Vir: http://www.focus.si/
Meni je pa že kar malo smešno, kako znajo vedno najprej pokazati na kmeta. Pa štorije, da bo kravji drek uničil ozon,… Kmetijstvo, tako kot je danes, je zagotovo problem, ampak nikakor ne največji. Me prav zanima, koliko bi bile zagrete za ekologijo, če bi vam poleti ukinili klimatske naprave, pa pozimi omejili segrevanje stanovanj na 21 stopinj, kar je resnici na ljubo več kot dovolj celo za novorojenčke. Pa to je še najmanj, kar bi lahko vsak posameznik naredil brez, da bi bil prikrajšan. Pa tuširanje enkrat dnevno, kar je čisto dovolj, ne pa desetkrat na dan pod tuš, še cel kup takih ukrepov bi lahko naštela, samo se ne bo nobene nič prijelo, ker ko gre za to da se moramo odpovedati eni sami, pa čeprav povsem nepotrebni stvari, smo pa takoj malo manj ekološki. Samo za informacijo – ena krava dnevno popije manj vode, kot jo porabi ena dama za tuširanje – kdo je torej RESNIČNI problem?!
mi pa smo poleg recikliranja še zamenjali vse žarnice doma z varčnimi, naredili dodatne posege pri hiši, da smo zmanjšali porabo…
Glede čistil pa……mi smo vsa čistila (tudi za posodo), praške za perilo, kozmetiko…zamenjali za ekološke. Vse ista znamka, verjetno bi bila reklama, če povem katera.
Sem prav danes spet gledala Neprijetna resnica od AL Gora. Ah, ja..neprijetno…
lp
Kdo je resnični problem? ALi ni jasno? Kdo pa goji vse te krave? Pavijani? In nihče ne kaže na kmeta, govora je o intenzivni živinoreji, ne pa o manjših kmetovalcih. O farmah, in to velikih. Številke govorijo same zase. Živinorejski sektor proizvaja petinšestdeset odstotkov dušikovega oksida, povezanega s človekovimi dejavnostmi, ki ima 296-krat večji potencial globalnega segrevanja kot CO2. Glavni izvor dušikovega oksida je gnoj.
Živinoreja prav tako prispeva 37 odstotkov vsega metana, ki ga povzroča človek (23-krat večji potencial segrevanja kot CO2) in ki ga proizvajajo predvsem prebavni sistemi prežvekovalcev, in 64 odstotkov amoniaka, pomembnega povzročitelja kislega dežja.
In ja, tudi to kar ti opisuješ, je resen problem sodobnega okoljevarstva, človeštvo bi z opuščanjem soodbnih kapric moralo prispevati k manjši obremenjenosti okolja, je pa smešno, da bomo zaradi nestabilnega vremena in posledic segrevanja ozračja, potrebovali več klimatskih naprav in več vode. In čeprav se bomo najbrž soočali z naraščanjem voda, bomo vseeno žejni. In lačni. Kakorkoli, prišel bo dan, ko se bomo prisiljeni odpovedati marsičemu.
Preberi si nekaj o tako imenovani “Antarctica cooling controversy” (greje se le del Antarktike, imenovan Antarctic Peninsula, ostali, celinski del pa se deloma hladi, deloma greje, količina ledu pa ostaja nespremenjena in naj bi se po klimatskih modelih zaradi sneženja v naslednjih 50 letih celo povečala.
Vse to nima prav nobenega smisla.
Zakaj?
Jaz se trudim in ugašam luči v sobah, v katerih me tisti trenutek ni. Pomagam planetu? Verjetno. V tem istem času moja števična familija v Ameriki vseh svojih hišah “kuri” klimo v vseh sobah. Od aprila pa vse do oktobra. V vseh sobah. Tudi v tistih, v katero stopijo enkrat na dan in jo zapustijo po eni minuti. In seveda ogrevajo bazene pred hišami, če bo slučajno en otrok enkrat na teden za deset minut skočil noter.
Jaz se vozim samo toliko, kolikor je potrebno. Z avtom, ki ima majhno porabo. Moja številčna familija v Amerikah se usede v avto in hodi v Meka po kavo. In to ne v avto, ki porabi, kolikor porabi moj. Ampak v orjaško zadevo, podobno tanku, ki ima seveda pogon na vsa kolesa. In porabi štirikrat več kot moj.
Da ne naštevam dalje …
Zato se mi to z varovanjem okolja zdi popolnoma nesmiselno.
Žal.
Lupčka!