Med.Over.Net

Žalovanje in slovo

Odgovarjajo: mag. Polona Ozbič, univ. dipl. ped., zakonska in družinska terapevtka • Zavod Pogreb ni tabu

Smrt bližnjega, nimam prijateljev

Default avatar

boleča izguba

Tisti, ki ste nepričakovano izgubili bližnjo osebo in nimate niti enega pprijatelja/ice. Kako ste se pobrali?
Taka praznina pa niti ene osebe za pogovor.
Default avatar

xxc

Moje sožalje. Ko je meni umrl oče tudi ni bilo nobenega, da bi se z njim pogovarjala. Ne vem zakaj je tako, očitno mora vsak sam skozi te faze žalovanja. Imela sem takrat željo, da bi kdo sam od sebe prišel k meni, me objel, potolažil, pa ni bilo nobenega. Vem, žalostno, še vedno mi je hudo za očetom.
Default avatar

skela

pogovarjaj se z nami....lahko tudi preko zs , da ni javno...
Jaz sem dva meseca po izgubi, razumem in znam poslušati...
Default avatar

boleča izguba

Hvala.
Žalovanje bi bilo lažje, če bi se lahko s kom pogovorila.
Zdaj sem se pa zavedla kako prazno je življenje, če nimaš nobenega prijatelja. Razmišljam kako pridobiti prijatelje pa mi ne gre.
Default avatar

Tbb

Ne poznam ljudi okoli sebe, da ne bi imeli prijateljev tako da,.. Verjamem pa da ti ta moment ni lahko. Preboleti moraš sama, prijatelji, znanci ti lahko stojijo ob strani vendar prebolevaš vedno sam. Če rabiš pogovor posrfaj po netu ker obstajajo razna društva oz skupine, ki so izgubile ljubljene in se srečujejo in svetujejo.
Default avatar

skela

Prijatelje dobiš tako, da jih ne iščeš. Samo odpreš se do ljudi, več komuniciraš z njimi, bolj se
ukvarjaš z njimi, več jih poslušaš, se z njimi pogovarjaš...
Prijateljev, zaresnih, pravih prijateljev je v življenju zelo malo, to je tako, kot z pravo ljubeznijo, eni
je ne najdejo nikoli. Imaš pa lahko večje število "svojih" ljudi - ljudi, ki jim zaupaš, ki se nanje zaneseš,
ki jih dobro poznaš...
Treba je pa migat in delat na tem - k tebi zvonit na vrata ne bo nihče prišel....
Default avatar

boleča izguba

Žal je res to, da nimam niti enega prijatelja. Niti ene osebe, ki bi se pogovarjala z mano.
Niti tega nimam, da bi recimo nekoga poklicala in rekla a greva kam skupaj?
Že od malega sem bila nezaželen otrok, nizka samopodoba. Pridobila sem si kvečjemu 'prijatelje', ki so bili prijatelji takrat, ko so me rabili. Ko sem jaz rabila pomoč, nikogar ni bilo.
Če sem si že našla neke prijatelje, smo se potem bolj odtujili, ko so si oni ustvarili družine in niso imeli več časa. AMpak tudi to niso bile neke trdne vezi. Bolj kolegi kot kaj drugega.
Default avatar

skela

Verjetno ti bo to v veliko presenečenje....ampak konec koncev je vsak sam. Ne glede na to, koliko
ljudi imaš okoli sebe, si sam. In največ lahko zaupaš popolnemu neznancu, ki ga vidiš prvič
in zadnjič, saj pred njim nimaš zadržkov...pred vsemi drugimi se vklopi samocenzura...
Velja pa eno splošno pravilo za stike z ljudmi - če se imaš sam rad, te bodo imeli tudi drugi.
Torej ne jamraj in ne išči idealizirane podobe "prijatelja" na silo, ampak se posveti sebi in svoji
rasti. Nauči se imeti rada, o tem je ogromno knjig in člankov....in ko boš na cilju, boš nenadoma
ugotovila, da si spotoma "pridelala" tudi prijatelje...
Ponavljam - potrebno je delo in trud. Če ti je to cilj, potem se zanj potrudi, delaj na tem,
Default avatar

boleča izguba

Na to temo sem prebrala na kupe knjig, hodila na terapijo, hodila na delavnice... še vedno mi ni uspelo.
Default avatar

MaJaMa

boleča izguba je napisal/a:
Od kod pa si in koliko si stara?
Default avatar

skela

boleča izguba je napisal/a:

V čem je pa problem?
Default avatar

telefoni v stiski

Če ti je hudo in nimaš nikogar, pa bi ga imela, je po mojem mnenju najboljša rešitev kakšen telefon v stiski, recimo takole: http://www.telefon-samarijan.si/ pa verjetno bi se našel še kakšen. Mislim, da imajo tudi na Hospicu nekaj skupin za samopomoč...
Default avatar

kaokao

Kdo ti je umrl in pred koliko časa? Živiš čisto sama? Hodiš v službo, imaš kakšnega sodelavca?
Default avatar

boleča izguba

Skela, ne vem, kje je problem. Če bi vedela, bi ga skušala rešiti. Očitno je moja samopodoba tako na psu.
Sem srednjih let.
Imam sodelavce, imam sosede, sorodnike. Vendar z nikomer si nisem blizu.
Hvala za telefon. Bom malce pobrskala. Na to sploh nisem pomislila. Vem pa, da obstajajo.
Default avatar

MaJaMa

Od kod si, pa še vedno nočeš povedati?
Škoda :(
Default avatar

brklc

Jaz prijateljev ne dobivam, temveč si jih delam. Ob odhodu tebi dragega človeka pa se ti dogaja nič drugega kakor samo to, da ti hoče življenje povedati da nekaj narobe delaš. Nekaj si že ugotovila: da si navajena izkoriščanja. Ko si boš izgradila dobro samopodobo, te bojo ljudje začeli spoštovati, kakor boš sama sebe, in posledično si boste lahko vzajemno pomagali Ter tako ustvarjali prijateljstva.
Default avatar

boleča izguba

Sem z Notranjske.
Default avatar

skela

boleča izguba je napisal/a:

Za začetek pusti ljudem blizu.
Verjamem, da si nezaupljiva, ampak velika večina ti jih nič noče. Večina ljudi je v redu, večina bi te
poslušala in bi ti bila pripravljena pomagati. Zadržiš jih pa ti sama, ko se obdaš s tem oklepom, katerega
odsev se vidi tudi v pisanju. Kar odpri se, kar bo, pa bo. Kaj se pa lahko zgodi?
Default avatar

boleča izguba

brklc je napisal/a:

To, da delam nekaj narobe, vem že preveč časa. Samo dokler imaš vsaj eno osebo, so te stvari vseeno lažje. Potem pa ostaneš sam. Sama očitno ne zmorem se spremeniti. Poskušala sem že s strokovno pomočjo pa očitno ne na pravi način.
Default avatar

boleča izguba

skela je napisal/a:
Preprosto ne vem. Razmišljam pa ne vem. Res je kar praviš. Strah je pa še vedno. Toliko izdaj, toliko prevar sem doživela v mladih letih, da sem v zrelih letih ostala zadrta.

Moderatorji

mag. Polona Ozbič , univ. dipl. ped., zakonska in družinska terapevtka
PolonaOzbic
Zavod Pogreb ni tabu
Elvina Babajić