Evo, pa imamo že tretjega angelčka. kako je to hudo, le kaj sem naredila narobe???
Sem že čisto obupana, razočarana nad vsem, tokrat je šlo za veliko napako zdr. osebja o kateri raje ne pišem, tako sem besna, hkrati tako žalostna, da nimam niti moči več za nič.
Vem, da nisem edina, vem, da je to usoda, vem, da je morda bolje tako, kajti……. tega sem se “prenaposlušala” in ne da se mi več!
Boli, boli, boli.

Draga ŽalostnaRazočarana,
moje iskreno sožalje, nič nisi naredila narobe, za nič nisi kriva, samo nepopisno kruto zna biti to presneto življenje. Jaz se počutim tako majhno pred njim, da bi me lahko mušica pohodila.
Kaj pa vem, mene včasih “potolaži”, ko pomislim na življenje svoje mame in stare mame, obe sta veliko dali skozi, in si rečem, če je bilo tako življenje dobro za njiju, bo moralo biti tudi zame.
Želim ti, da bi vzdržala to bolečino in sčasoma našla mir v misli na svoje angelčke in v marsičem, kar še bo.

želim ti,da zbereš moč,želim ti,da ti nekdo odvzame to žalost,želim ti,da se boš v življenju še zanala nasmejat-želim ti vse dobro

Iskreno sožalje ob izgubi.
Boli, neizmerno boli in nihče ti te bolečine ne more vzeti. To vemo samo tisti, ki smo izgubili naše ljubljene otročke. Na začetku kriviš sebe, pa partnerja, pa okolico, pa cel svet! Sprašuješ se, kaj si naredil narobe, zakaj se je to spet zgodilo ravno tebi … boli, ker odgovora ni …
Vendar vedi, tudi zate bo nekoč posijal sonček.

Topel objem ti pošiljam.

naj,ti povem,da sem pred petimi leti izgubila otrčka okoli2,5meseca,drugega čez leto in pol pri isti starosti in tretjič msem zanosila isti mesec po splavu ,ker takrat si še dovplj odprta ,da lažje zanosiš.no jaz sem imela dvojčke do 12 potem,pa so me na podlagi slabih finančnih možnosti in moje bolezni paranoidne shizofrenije,kao da dva ne bom zmogla in “morala” sem na splav.Še prej sem svoja zdrava dvojčka videla brcati vsak v svoji vrečki in sesala palec.Nisem si oprostila tega in si ne bom,oni pa so izkoristili vpliv nosečniških hormonov,ko sem bila čisto labilna.Čez leto sem zopet zanosila in splavila zelo zgodaj.Potem pa sva s partnerjem poskusila še isti mesec,po splavu saj se je prvič obneslo ,pa noge v luft.in bila sem noseča takoj in dva meseca prezgodaj rodila zdravega fantka-1920g,nikoli ne obupaj .pa še malo tako sem slišala ,da je nekje na v eni vasi,ženska rodila 67 ali 76letih.vem kako se počutiš in vsak dan mislim na mamice ,ki so kot jaz izgubile otročke,pa ni važno v katerem tednu..

mene pa čaka pet angelčkov ,ki zdaj pazijo na bratca.