Najdi forum

Verjamete v življenje po smrti?

Živjo vsem
A so se komu od vas po smrti bližnjega tudi dogajale kake stvari po katerih bi lahko sklepali, da se želi umrli, kaj povedat se javit?

Pri nas se je en večer po smrti mame sam od sebe vklopila ena igrača, ki se drugače vklopi z močnim pritiskom na gumb. To se je zgodilo ravno ko je partner povedal kolegu, da mi je umrla mama. Istočasno se je prekinila tudi telefonska zveza. Nekaj dni kasneje se je sestri sam od sebe vklopil ventilator v kopalnici… v glavnem dogajajo se nerazložljive stvari, jaz pa upam da je to moja mami ki nam želi povedati, da je še vedno z nami…

Ima kdo podobne izkušnje? Verjamete, da so naši bližnji še vedno z nami?

JA! LP

Tud meni se dogaja neki podobnega,pa še sin je bil priča.

[url=http://lilypie.com][img]http://b1.lilypie.com/9jZhp2/.png[/img][/url]
nova
Uredništvo priporoča

Jaz sem svojega strica sanjala vseh 42 dni, ko je bil v komi. V noči ko ga nisem sanjala se je poslovil. Napovedala sem že kar nekaj slabih dogodkov. Prime me, kot da mei nekaj pove, da se bo nekaj zgodilo. Svojo babico in strica pogosto sanjam, sploh me vsi umrli obiskujejo v sanjah. Kadar me obiščejo grem na grob, prižgem svečko in jih povem da sem v redu in naj ne skrbijo. Mogoče bi morala tudi ti to narediti. Zdi se blazno, meni pomaga, me pomiri, pa tudi sanje me pomirijo. Največkrat sanjam, ko sem v stresu, včasih pa kar tako, pridejo in mi povedo, da bo vse v redu, naj se ne sekiram… In ne boš verjela to se mi dogaja že skoraj 24 let….

Julči kaj se je pa tebi zgodilo? Oz. se ti dogaja?

🙂 Želim si,da je to res moja mami. Nerazložljivo delovanje aparatov (4 so se mi že pokvarili), luči mi kar naenkrat povsod crkujejo in nič ne pomaga, vidim sence (dopuščam možnost, da se mi že meša), razbito ogledalo, …

Ja, sploh prve dni po smrti.

Vonj po umrli osebi.
Belo pero, ki se pojavi nenadoma in ni možnosti, da bi prišlo
od kakšne perjadi ali podobno.

Vse to in še več…..ja, nekaj je po smrti.

Katja

ja nekaj je na tem….po smrti mojega brata,čeprav te besede teško izgovorim ker preveč v prsih me boli…jaz sem enkrat iskala njegovo knjigo ki sem jo samo jaz spravila in nenadoma ko sem jo hotla najdt je ni bilo več tam kjer sem jo spravila….in tisti dan sem jo res ful iskala.

Ker imam dojenčka doma zato ponoči tudi vstajam ob 2,3, ali 4 zjutri..in tisto jutro k sem vstala ob ene 3h sem zagledala da je bil odprt predal v omari.

Ta predal je pa bil od njega…

Prišla sem bliže da vidim kaj je zdaj to, zakaj je predal v omari odprt in notri je bila njegova knjiga, ki sem jo jaz tisti dan iskala….

Mal me je zmrazil od tega ampak bilo je noro potem to nekomu povedat kaj se mi je zgodilo.

Vem da mi je on pokazal kje je bila knjiga…..ker drugače si ne znam razlagati….

No pa predkratkim se mi je zgodilo to da k sem vstala spet kot ponavadi ob 3 ali 4 zjutri sem v dnevni sobi videla kako se je zazibal stol vendar se je v sekundi ustavil in zazdelo se mi je za hip da sem ga videla kako sedi v modri svoji majici…res da sem se ustrašila ampak jaz vem da sem to videla….

to sem povedala njegovemu dekletu kako in kaj in pol mi je ona rekla da je en dan pred tem tisto njegovo majico vzela iz omare in jo ona oblekla..

tko da neki stvari je…jaz verjamem da je moj brat z menoj tuki…včasih ga čutim….sicer me res mal ustraši ampak tko je…

Noro zveni če to nekomu pripoveduješ ker zveni zelo nerealno ampak neki je na tem.

Jaz verjamem v življenje po smrti in me to tolaži.
Ko je umrl stric (12 let nazaj, samomor), sem sanjala o njem,
kako je prišel na obisk in povedal je, da je z njim vse v redu.
Štiri leta nazaj mi je umrl oče po hudi bolezni in spet sem sanjala.
enkrat, dvakrat, mogoče večkrat, in hodil je in pogovarjala sva se.
Kot bi hotel povedati, da mu je zdaj bolje. REs pa je, da se podzavest
včasih prav lepo poigra z nami in sanjamo nekaj, da nam pomiri dušo.
Pa vseeno, lepo je sanjati tudi o umrlih in želim si, da bi me oče
še kdaj obiskal v sanjah.
Poznam pa nekega moškega, ki mu je umrl sin, še zelo mlad, njemu so
se tudi dogajale neke stavri, npr, da se je TV sam prižgal, da je čutil
neko toploto in nek vonj v garaži itd.
Tudi tehnične naprave imajo včasih svojo “voljo”, ampak če toliko
stvari sovpada in nekateri bi rekli, da je naključje, ampak jaz ne verjamem
v naključja. Gotovo so tam, naši angeli, včasih bolj, včasih manj
prisotni.
Lep dan vsem,P

Enkratni smo, ker nismo popolni.

Petra7, kako ste dali v pozabo njegov samomor, al je še vedno močno zasidran v vas?

Jst vrjamem v posmrtno nadaljevanje svojega jaza. Sem takorekoč umiral ,bil tud klinično mrtev.

Vse kar pravijo o tunelu lebdenju je res. Konkretno v mojem primeru je bila vse okoli mene popolna tema in v tej temi je bila najprej majhna zvezda, podobna sevrnici. Ta severnica se je večala in tudi vleklo me je proti njej .Čutil sem lebdenje zavedal sem se vsega kot da bi bil buden .Vendar se je vse to prekinilo ,pojavile so se zdravniške sesrte okoli mene,med nimi zdravnik .

Naši že umrli niso med nami. Oni vsi so na duhovnih svetovih. Vsekakor pa nas pričakajo ko pride naš čas.

Od takrat se ne bojim smrti,ker vrjamem da je z njo nekje drugje nov začetek …

POZDRAVLJENI!
TUDI JAZ SEM LETOS IZGUBILA MAMO PO DOLGI IN HUDI BOLEZNI.TISTI DAN KO JE UMRLA,JE BILA LAHKO REČEM V REDUT ,TODA KAR NEKAJ MI JE REKLO,DA NAJ JO GREM POGLEDAT.PUSTILA SEM KOSILO IN PRIŠLA K NJEJ,TAKRAT,PA JE IZDIHNILA.PETNAJST MINUT PO SMRTI PA JE PADLA ROLETA NA POLOVICO OKNA IN JE ZAROPOTALO KOT,BI SE NEKDO ZALETEL VANJO.MISLIM, DA JE ŠLA TAKRAT NJENA DUŠA IZ PROSTORA.KAJ PA MISLITE VI?LP A&s

Sin je v starosti 4 let doživel zastoj srca. Ob intenzivni reanimaciji je srce začelo utripati po 10 minutah. Ko je okreval ( iz umetne kome so ga prebudili po 2 dneh) je natančno opisal tunel, lebdenje, lepo sonce (tam ga je čakala pokojna babica) in hudo jezo, ker so ga zdravniki vlekli stran od nje.

Smrti se ne boji. To je problematično predvsem zaradi njegovega odnosa do nevarnosti za lastno življenje.Zanj je življenje le nekak prehod v nek drug čas.

Precej naporno življenje zame! Stalno me skrbi, kdaj bo s kakim adrenalinskim športom prestopil mejo in odšel skozi tunel…

Bojans, kako se ti soočaš sam s samo ?!

jest sem popolnoma prepričana, da obstaja življenje po smrti, čeprav ne vem zakaj, od kje mi taka ideja, ki sicer v moji družini ni prosotna,,,
Lepo se imejte!

Živjo!
Nisem verna, ne verjamem v boga… A vseeno verjamem v duhove. Čudno, a resnično. Tako kot pravijo nekateri… Da je vera posledica tega, da si ljudje niso mogli predstavljati živlenja po smrti… Ljudje si tega nikoli nismo mogli predstavljati… Jaz si predstavljam temo temo in temo povsod sama tema… Ampak kako? Saj tema vidiš z očmi…Kaj pa če si mrtev?? Duša…kot verniki pravijo temu… to je tisto kar naprej živi… Problem je pa v tem, da ne vem a si po smrti še vedno človek ali ne… Imam pa en dar…Znam napovedat prihodnost… Tako da… Verjamem v telepatijo in v to, da nekaj je po smrti. Več ne vem.

Lp, Ann

tudi ja verjamem v življenje,po smrti.
Knjiga od JAMES VAN PRAAGH-POT DO NEBES,inPOGOVOR Z NEBESI,preberite.
Jaz ravno berem pot do nebes.

VSI VI BI BILI DOBRI ZA PISANJE GROZLJIVK!!!

Tudi sama sem po smrti staršev doživela stvari, ki enostavno NE MOREJO BITI NAKLJUČNE !

V življenje po smrti preprosto ne verjamem, ampak to je pač moje mnenje. Ne verjamem, da ima telo dušo, ker je pač vse v možganih. V življenje se večkrat zgodijo stvari, za katere menimo, da preprosto ne morejo biti naključne, ampak življenje je nepredvidljivo. To, da mislimo, da nas je obiskal naš pokojni sorodnik, pa verjetno izhaja iz procesa privajanja na njegov odhod, saj so človeški možgani zelo zapleteni in še ne povsem raziskani. Poleg tega pa so se do sedaj vse zgodbe o duhovih izkazale za prevare, ko smo hoteli dokaze.

New Report

Close