Sočustvujem

Ko berem vaše zgodbe, mi tečejo solze.
Sama imam dve deklici, obakrat sem zanosila brez težav.
Občudujem vašo moč, da se prebijate čez vse te prepreke, sama dvomim da bi zmogla.
Ne morem verjeti, kako zmorete preživeti in živeti naprej.
Želim vam veliko poguma, veliko moči in da bi vsaka vsaj enkrat stisnila k sebi svojega, zdravega, sladkega dojenčka.

Taja, hvala za tvoje tople in prijazne besede.

Veš, Taja, zmogla bi, ker ti drugega enostavno ne bi preostalo. Imaš dve možnosti: ali se trudiš živeti in učiti se naprej ali pa ostaneš sredi poti in obupaš.
Velikokrat in precej lažje bi hodila po drugi poti ampak
nekako se sestavim in živim naprej. Ker MORAM živeti.
Tudi sama nisem verjela ,da bi preživela smrt otroka – ampak – človek veliko prenese …

Želim ti veliko sreče s tvojimi sončki in lepo pozdravljena, Sabrina

taja,ko si enkrat v takem položalu ni ali lahko temveč MORAM in kar človeka ne ubije ga utrdi,veš ljudje premoremo9 veliko več kot mislimo na žalost ne vsi in srečna bodi in bogu hvaležna da ti ni treba tega občutiti

lp veliko zdravja tvoji družini taja napisal:

> Ko berem vaše zgodbe, mi tečejo solze.
> Sama imam dve deklici, obakrat sem zanosila brez težav.
> Občudujem vašo moč, da se prebijate čez vse te prepreke, sama
> dvomim da bi zmogla.
> Ne morem verjeti, kako zmorete preživeti in živeti naprej.
> Želim vam veliko poguma, veliko moči in da bi vsaka vsaj enkrat
> stisnila k sebi svojega, zdravega, sladkega dojenčka.