Najdi forum

Pozdravljeni,

zavedam se, da so te teme zelo občutljive in morda moje vprašanje ni ravno najbolj primerno, vendar bi vseeno vprašala.. Pred malo več kot enim letom mi je umrl moj zelo dober prijatelj, nekdanji sošolec, skoraj sosed.. Njegova smrt je bila res nepričakovana.. Vsake toliko časa grem na njegov grob…Takoj po njegovi smrti sem obiskala njegove starše in jim izrekla sožalje, meni je bilo zelo hudo in še zdaj mi je, še zdaj ne dojamem da ga ni več.. Njegova mama mi je nazadnje, ko sva se srečali na pokopališču povedala, da naj pridem kaj na obisk in se mi v solzah zahvalila, da se še spomnem nanj in ga obiščem na grobu. Seveda sva bili obe objokani in obujali spomine nanj…. Od takrat se odpravljam, da bi šla k družini na obisk, vendar ne vem, o čem naj se pogovarjamo? Naj ga omenim kaj? Prosila bi za kakšno mnenje ali nasvet.. Imam kar nekaj njegovih slik in me zanima, kakšno mišljenje imate, če bi jih razvila in dala v album ter poklonila njegovim staršem? Se vam to zdi vredu ali ne? Sama sem stara 18 let in nimam nobenih izkušenj s tem..Vsak nasvet bi mi prav prišel.. Strah me je, da ko bi jih obiskala, da me primejo moja čustva in se začnem jokat, nebi rada družine spravljala v zadrego..

Hvala vsem že vnaprej..

Pozdravljena.

Najprej iskeno sožalje ob izgubi prijatelja.

Naj ti samo rečem, da za 18-letnico razmišljaš res presenetljivo. Še marsikdo od odraslih ne ve kaj in kako …
Vedi, da smo starši umrlih otrok veseli, če kdo spregovori o našem umrlem otroku, veseli vsake malenkosti, ki nas spominja nanj. Tako da ti kar razvij kakšno fotografijo in jo odnesi staršem umrlega prijatelja.
Gotovo bo stekla kakšna solza, vendar je to popolnoma normalno ob žalovanju.

mami angelske deklice

Kakšno naključje se mi je zgodilo… Ravno danes, ko sem napisala tole objavo, sem šla dve uri kasneje na grob in sem zopet srečala njegovo mamo tam.. Pogovarjali sva se, jokali in se ga spominjali.. Rekla mi je, naj pridem na obisk, sedaj bom res šla.. Ko sem videla njeno hvaležnost v očeh je bilo kot neko zdravilo za mojo dušo.. soncek 321 najlepša hvala za nasvet.. Sprva sem bila malo skeptična, sedaj pa sem bolj odločna in bom šla čimprej, ker med tednom se šolam v Ljubljani.. morda že naslednji vikend.. Iskreno sožalje tudi vam.

New Report

Close