Med.Over.Net

Kronična bolečina - fibromialgija

Odgovarjajo: Društvo za fibromialgijo

Sindrom kronične utrujenosti (SKU), fibromialgija (FM) in življenje s kronično bolečino.

Društvo za fibromialgijo

Društvo za fibromialgijo

SINDROM FIBROMIALGIJE

Default avatar

Breda

Prispevek iz leta 2009:

IZ KNJIGE : REVMATOLOŠKI PRIRIČNIK ZA DRUŽINSKEGA ZDRAVNIKA
Izdal: Klinični oddelek za revmatologijo, 2008

SINDROM FIBROMIALGIJE

Definicija, epidemiologija, etiopatogeneza
Sindrom fibromialgije je etiološko in patogenetsko nerazjasnjen bolečinski sindrom. Zanj so značilni: razpršena mišično-skeletna bolečina, točke bolečnosti na pritisk v mišicah in mišično-skeletnih narastiščih, utrujenost in neosvežujoč spanec. Fibromialgijo lahko opredelimo tudi kot sindrom stopnjevane bolečine, ki ga sprožijo bolečinski dražljaji z aktivacijo bolečinskih receptorjev in tudi nebolečinski dražljaji, kot so dotik, toplota, mraz, kemikalije, svetloba, zvok in vonj. Do zdaj opravljene preiskave so pokazale, da so simptomi povezani z nepravilnostmi procesiranja čutilnih zaznav v osrednjem živčevju in tudi z biokemičnimi spremembami ter s prekrvitvijo mišičnega tkiva. Pri nastanku kronične bolečine so pomembni tudi psihološki dejavniki, kot so: paničen odziv na stresne dogodke, prezaposlenost s telesnimi simptomi, depresija in anksioznost. Večina bolnikov občuti bolečino v številnih mišicah, občutijo jo, kot bi jim nekdo mišice natezal ali kot da bi bile mišice delovno preutrujene, včasih pa je mišična bolečina pekoča in jo primerjajo s tisto pri gripoznem obolenju. Resnost bolezenskih znakov ni pri vseh bolnikih enaka. Bolezen nikoli z vnetjem ne prizadene sklepov, temveč jo uvrščamo med zunajsklepni revmatizem (revmatizem mehkih tkiv). Več kot 90 % zbolelih so ženske. Prevalenca sindroma med prebivalstvom zahodnoevropskih držav in v ZDA je 1-2 % (pri moških 0,5- in pri ženskah 3,6-odstotna), v Sloveniji pa ni znana.
Sprožilni vzrok je lahko čezmeren telesni napor (fizični stresi), pogosti pa so tudi drugi hkratni sprožilni dejavniki: okužbe (borelioza, okužba s herpesnim virusom 6, virusom rdečk ali parvovirusom B19, virusom hepatitisa C ali virusom človeške imunske pomanjkljivosti - HIV), dolgotrajen čezmeren hrup okolja v nočnern času, dolgotrajen psihični stres, odtegnitev glukokortikoidne terapije in tudi nihajna poškodba vratne hrbtenice. V osrednjem živčevju so zvečane ravni substance P, rastnega faktorja živcev in zmanjšana raven nevrotransmiterja serotonina ter njegovega presnovka 5-hidroksin dolocetne kisline. Serotonin je esencialna aminska kislina, ki zmanjša bolečino z zaviranjem sproščanja substance P in ekscitatornih aminskih kislin v hrbtenjačnem mozgu; če je njegova raven v osrednjem živčevju prenizka, je zmanjšana aktivnost descendentnih inhibitornih nevronov v hrbtenjačnem mozgu. Vse te spremembe povzročijo znižanje bolečinskega praga. Pri več kot 50 % bolnikov s sindromom fibromialgije ugotavljajo značilne vedenjske, čustvene, psihološke in funkcijske znake posttravmatske stresne motnje. Poškodbe vratu in zgornjega dela prsnega koša zmanjšajo bolečinski prag na mehanske dražljaje in kar desetkrat pogosteje povzročijo fibromialgijo kot npr. poškodbe spodnjih okončin. Osebe s čezmerno ohlapnostjo vezivnega tkiva razvijejo benigni sindrom čezmerne gibljivosti sklepov in ob tem kronično bolečino ter znake fibromialgije. Kot odziv na kronični stres je spremenjena tudi raven noradrenalina v hrbtenjačni tekočini in krvi ter aktiviran živčni sistem simpatikusa, kar razloži določene simptome pri teh bolnikih, kot so moten spanec, "sicca" simptomatika, psevdo-Raynaudov fenomen.
Pri bolnikih s tem sindromom večkrat ugotavljajo tudi nižjo raven somatomedina C (posrednika anabolnega učinka rastnega hormona), ki je lahko vzrok slabšemu celjenju drobnih mišičnih poškodb. Hormonske motnje - nepravilno delovanje hipotalamo-hipofizno-suprarenalne osi - se pri bolnikih s sindromom fibromialgije kažejo kot nezmožnost ustrezne odzivnosti te osi že pri vsakodnevnih delovnih obremenitvah, še izraziteje pa med stresnimi dogodki. Pri ženskah srednjih let s fibromialgijo so potrdili tudi nižje ravni prolaktina in rastnega hormona ponoči, kar povezujejo z motenim spanjem in depresijo.
Povečana občutljivost mišic za nastanek manjših poškodb veziva (kolagena) je verjetno tudi posledica sprememb genov, ki določajo njegovo tvorbo. Pri 74 % bolnikov so odkrili protitelesa proti serotoninu in gangliozidu, vendar njihova patogenetična vloga ni znana.
Vloga citokinov pri fibromialgiji ni popolnoma pojasnjena, je pa verjetna, saj stresi, kot so okužbe in poškodbe, povzročijo aktivacijo vnetnic, te pa sprostijo provnetne citokine, kot so IL-Ibeta, IL-6, IL-S, TNF-alfa. Ti citokini so udeleženi v regulaciji hipotalamo-hipofizne osi in simpatikusnega živčevja in so povezani z utrujenostjo, bolečino, motenim spancem in odzivom na stres. Sprostitev teh citokinov sproži sprostitev citokinov tudi iz celic glije v osrednjem živčevju, kar spodbudi nastanek bolečine.
Zadnje raziskave kažejo, da so pri bolnikih s sindromom fibromialgije čezmerno vzdražene bolečinske poti v zadnjih rogovih hrbtenjačnega mozga, kjer se bolečino prevajajoča mielizirana vlakna A-o (začetna bolečina, hitrost prevajanja 10 mIs) in nemielinizirana vlakna C (naknadna bolečina, hitrost prevajanja 1.6 mIs) preklapljajo na specifične nociceptivne projekcijske nevrone, del teh vlaken pa tudi na globlje ležeče projekcijske nevrone, ki prevajajo širše območje vstopnih dražljajev. Ponavljajoča se stimulacija vlaken C povzroči zvečanje frekvence električnih impulzov iz nevronov zadnjih rogov hrbtenjačnega mozga, ki je pri bolnikih s fibromialgijo močnejše kot pri zdravih ljudeh. Govorimo o časovnem seštevanju naknadnih bolečinskih dražljajev z ojačitvijo bolečine (wind-up fenomen) in o fenomenu centralne senzitizacije z zvečano spontano aktivnostjo nevronov, kar se klinično kaže kot hiperalgezija in alodinija. Po depolarizaciji nevronov zadnjih rogov hrbtenjačnega mozga se odstrani Mg²+ blokada ionskih kanalov preko receptorjev N-metil D-aspartata (NM DA), kar povzroči vstop Ca²+ v nevron in tvorbo dušikovega oksida. Ta izstopi iz nevrona in sproži sprostitev ekscitatornih aminskih kislin in substance P iz presinaptičnih živčnih končičev s posledično čezmerno vzdraženostjo nevronov zadnjih rogov hrbtenjačnega mozga. Pomembni za nastanek naknadne kronične bolečine pri fibromialgiji, ki je topa, žgoča, so tudi dražljaji iz mehanoreceptorjev, ki se prevajajo po vlaknih alfa do beta. Ta vlakna so povezana tudi z globlje v zadnjih rogovih ležečimi projekcijskimi nevroni spinotalamičnega traktusa, dražljaji z mehanoreceptorjev pa se po njih prenašajo kot bolečinski dražljaji v skorjo možganov. Neučinkovit je tudi mehanizem inhibicije, saj bolečinske dražljaje pri bolnikih s fibromialgijo nezadostno oslabijo dražljaji, ki izvirajo v skorji možganov kot posledica psiholoških in emocionalnih dejavnikov in se širijo po descendentnih poteh do zadnjih rogov hrbtenjačnega mozga. Ko nastane centralna senzitizacija, za vzdrževanje kronične bolečine zadostuje že neznatno število ali intenziteta bolečinskih dražljajev. Pri vzdrževanju centralne senzitizacije sodelujejo v osrednjem živčevju tudi aktivirane celice glije, ki sprostijo citokine IL-l, IL-6, substanco P, dušikov oksid, prostaglaldine, ekscitatorne aminske kisline in fraktalkine, ti pa posledično povzročijo čezmerno vzdraženost nevronov zadnjih rogov hrbtenjačnega mozga. Številni analgetiki ne zmanjšajo centralne senzitizacije, nekatera zdravila, tudi opiati, pa jo lahko celo vzdržujejo ali poslabšajo.
Raziskave tudi kažejo, da imajo bolniki s sindromom fibromialgije nižji anaerobni prag skeletnih mišic, motena je presnova visokoenergijskih fosfatnih spojin ATP in ADP, njihova koncentracija v skeletnih mišicah pa je pomembno manjša. Pri bolnikih s fibromialgijo so koncentracije dušikovega oksida v mišičju pomembno nižje, kar povzroči nenormalno prekrvitev mišic, nezadostno vazodilatacijo in/ali nenormalno kontrakcijo mišičnih vlaken, sledita tkivni oksidativni stres z učinkom prostih kisikovih radikalov na fosfolipide celičnih membran in peroksidacijo ter okvara sarkoleme mišičnih vlaken. Zvečana raven kalcija v mišičnih vlaknih povzroči izstop kalija iz njih, draženje mišičnih bolečinskih receptorjev ter simptome utrujenosti, šibkosti in okorelosti.


... se nadaljuje ...

Breda
Default avatar

newagegoga

Hvala, Breda.:)

LP
Gordana

*******
Upanje je nekaj mehkega, kar se spusti na dušo in zapoje melodijo brez besed. Nikoli ne obmolkne in najslajše zveni ob nevihti.

(Emily Dickinson)
Default avatar

Breda

Klinična slika

Sindrom fibromiallgije povzroča hude bolečine v globokih tkivih. Bolnik ne more natančno določiti mesta bolečine, najpogosteje pa navaja bolečnost vratu, križa, ramenskega in medeničnega obroča, zgornjega dela prsnega koša, komolcev, kolen in rok. Zjutraj se zbuja utrujen, pogosto ima subjektiven občutek otekanja okončin, pojavijo se parestezije, glavobol, spominske motnje in motnje koncentracije, pogostejše odvajanje seča, blata (sindrom iritabilnega črevesja), trebušne bolečine, Raynaudov fenomen. Skupna značilnost je slaba mišična treniranost in zmanjšana aerobna zmogljivost. Približno 90 % bolnikov s fibromialgijo je zmerno do močno utrujenih in slabše telesno zmogljivih, včasih celo tako izčrpanih kot med prebolevanjem gripe ali pri pomanjkanju spanja. Utrujenost je včasih veliko bolj moteča kot bolečina.
Večina bolnikov s fibromialgijo ima tudi moten spanec. Čeprav zaspijo brez težav, je spanec plitek in se ponoči pogosto prebujajo. Če bolniku s fibromialgijo posnamejo zapis električne aktivnosti možganske skorje med spanjem, zelo pogosto odkrijejo vrinke ritma alfa, ki so sicer značilni le za obdobje prebujanja. Moten spanec povzroči spremenjeno tvorbo različnih snovi, ki omogočajo celjenje manjših mišičnih poškodb, nekatere pa odločajo tudi o tem, kako bolnik občuti bolečino. Moten spanec nedvomno poslabša simptome fibromialgije.
Seksualno življenje žensk s fibromialgijo je lahko moteno zaradi psiholoških zavor, saj je odstotek tistih, ki so v življenju doživele spolno ali fizično nasilje, precej višji kot pri ženskah, ki nimajo fibromialgije. Kar 50 % bolnikov s fibromialgijo ima pogosto tenzijski ali celo migrenski glavobol. Ne tako redek je tudi sindrom vzdraženega črevesja, ki se kaže s trebušno bolečino, z napenjanjem in menjavanjem zaprtja in driske. Zaradi krčev in vzdraženosti sečnega mehurja bolniki nenadoma in pogosto izpraznjujejo sečni mehur. Ne tako redko se pri bolnikih s fibromialgijo pojavljajo vrtoglavica, suhost oči in ust ter bolečina v obeh čeljustnih sklepih (do 25 %), ki izvira iz obsklepnih mišic in vezi in ne iz samega sklepa.
Zaradi preobčutljivosti žilja na zunanjo toploto in vlago se lahko barva kože pri bolniku s fibromialgijo prehodno spremeni. Včasih bolnik občuti v rokah, dlaneh, nogah, stopalih ali obrazu mravljinčavost ali omrtvičenost, lahko ima občutek nabrekanja prstov. Bolniki so pogosto preobčutljivi na vonjave, glasne zvoke in močno svetlobo.
Pogosto se sindrom fibromialgije pri bolniku prekriva z enim ali več bolezenskih stanj, ki so vsa posledica neustreznega delovanja živčevja in žlez z notranjim izločanjem. Taka bolezenska stanja so npr. sindrom kronične utrujenosti, sindrom preobčutljivosti na številna kemična sredstva in neurejen menstrualni ciklus (primarna dismenoreja). Pri bolniku s kroničnim sindromom utrujenosti je diagnoza te bolezni zanesljiva, če nepojasnjena utrujenost traja vsaj 6 mesecev, bolnik pa ima še vsaj 4 od 8 spremljajočih simptomov: oteženo zmožnost jasnega razmišljanja, vneto žrelo, na otip boleče bezgavke, pekoče mišice in sklepe, glavobol, moten spanec, občutek šibkosti, ki traja več kot 24 ur po telesni obremenitvi. Pogosto zdravnik veliko teh bolezenskih znakov opaža tudi pri bolniku s fibromialgijo.

Diagnoza

Diagnoza primarnega sindroma fibromialgije temelji izključno na izsledkih kliničnega pregleda. Usmerjene laboratorijske preiskave in drugi diagnostični postopki so potrebni ob utemeljenem sumu na sekundarni sindrom fibromialgije (pridružen" vnetni sklepni revmatični bolezni, sistemski vezivnotkivni bolezni, endokrinološki, infekcijski bolezni in raku).
Diagnozo omogočajo leta 1990 sprejeta merila ACR (American College of Rheumatology, Ameriško revmatološko združenje), ki so:
- aksialno razporejena bolečina telesa na obeh straneh sagitalne ravnine, predvsem v mišicah in mišično-skeletnih narastiščih medeničnega in ramenskega obroča, ki traja dalj kot tri mesece;
- odkritih 11 ali več od skupaj 18 na pritisk bolečih točk (slika VII. 1. preglednica VII. 1);
v zapisu EEG večine bolnikov odkrijemo vrinke ritma alfa med električno aktivnostjo ( v obdobju spanca NREM (Non Rapid Eye Movement sleep, spanje brez hitrih gibov zrkel).


Preglednica VII. 1: Boleče točke pri sindromu fibromialgije

Zatilje obojestransko na pripenjališču vratnih mišic
vrat obojestransko med prečnimi izrastki vretenc C5-C7
m.trapezius obojestransko v sredini zgornjega roba mišice
m.supraspinatus obojestransko ob origu nad trnastim izrastkom lopatice, blizu središčnega robu
drugo rebro obojestransko v predelu prehoda kostnega dela rebra v hrustančni del
lateralni epikondil komolca obojestransko dva centimetra pod epikondilom
ritnica obojestransko v zgornjem zunanjem kvadrantu ritnice v predelu vdolbini mišice
veliki trohanter kolka obojestransko
koleno obojestransko ob notranji maščobni blazinici

Diferencialna diagnoza

Psihogeni revmatizem in druge bolečinske sindrome mehkih tkiv prepoznamo s skrbno anamnezo in kliničnim pregledom. Diagnostika z rentgenskim ali UZ-slikanjem je v nejasnih primerih uporabna za prepoznavo entezitisov, entezopatij, tendinitisov, tendovaginitisov, fasciitisov, panikulitisa, žilnih bolezni in refleksne distrofije. Stopnjo okvare živca zaradi zažemka lahko ocenimo s pomočjo EMG.

Zdravljenje

Fibromialgija večinoma ni dokončno ozdravljiva. Glavni cilj zdravljenja je, da bolniku zmanjšamo bolečino, poskušamo pa tudi urediti razmere v bolnikovem delovnem in družinskem okolju, saj te pogosto poslabšujejo to bolezensko stanje. Učinkovito zdravljenje je zdaj še predvsem nefarmakološko, saj so v metaanalizah randomiziranih nadzorovanih raziskav ali pozitivnih izsledkov vsaj dveh randomiziranih raziskav o učinkovitosti določenega zdravila dokazali z merili z dokazi podprte medicine (evidence/based medicine) učinkovitost le zelo redkih zdravil (preglednica VII 2).


Preglednica VII. 2: Zdravljenje sindroma fibromialgije po merilih z dokazi podprte medicine (evidence/based medicine)

Močni dokazi učinkovitosti: aerobna telesna vadba s krepitvijo srčno-žilnega sistema: če se vadba prekine, se učinek izgubi . Kognitivna-vedenjska terapija: izboljšanje traja več mesecev. Izobraževanje bolnika: skupinsko s predavanji, pisnim gradivom, kombinacija zgoraj navedenih zdravljenj.

Zmerni dokazi učinkovitosti: vadba za izboljšanje mišične moči, akupunktura, zdravljenje s hipnozo, biofeedback, ponavljajoča se transkranialna magnetna stimulacija, zdravljenje v naravnem zdravilišču

Šibki dokazi učinkovitosti: kiropraktika, manualna terapija, masaža, elektroterapija, ultrazvok, elaktrokonvulzivno zdravljenje

Učinkovitost ni dokazana: injekcije z lokalnim anestetikom v boleče točke, raztezne vaje

Močni dokazi učinkovitosti: amitriptilin: 25-50 mg pred spanjem
ciklobenzaprin: 10-30 mg zvečer

Zmerni dokazi učinkovitosti: tramadol s paracetamolom ali brez njega 200-300 mg/dan, inhibitorji prevzema serotonina:
fluoxsetin: 20-80 mg, lahko v kombinaciji z amitriptilinom pred spanjem,
inhibitorji prevzema serotonina in noradrenalina: venlafaksin: učinkovit v višjih odmerkih kot 7S mg/dan milnacipram
duloksetin: 60 mg 2-krat na dan, antiepileptik pregabalin: 450 mg/dan

Šibki dokazi učinkovitosti: rastni hormon pri bolnikih z nizko bazalno ravnijo rastnega hormona 5-hidroksitriptamin~serotonin
tropisentron (antagonist receptorja 5-HT-3) - ni komercialno dostopen s-adenosi!-metionin
oksitriptan (5-hidroksitriptofan), antagonisti receptorjev NMDA (ketamin, dekstrometorfan)

Učinkovitost ni dokazana: opioidi, glukokortikoidi, nesteroidni antirevmatiki, benzodiazepinski in nebenzodjazepinski hipnotiki, melatonin, kalcitonin, tiroidni hormoni, guaifenezin, dehidroepiandrosteron, magnezij

Zdravljenje brez zdravil

Poučevanje bolnika o naravi bolezni
Zdravljenje sindroma fibromialgije moramo začeti s poučevanjem bolnika o naravi bolezni, saj je lahko uspešno le, če bolnik sprejme aktivno vlogo pri zdravljenju samega sebe in je enakovreden član strokovne terapevtske skupine. Pojasniti mu moramo, da je njegova bolezen ena izmed oblik zunajsklepnega revmatizma. Vedeti mora, da bolečine ne povzročata sklepno ali mišično vnetje, zato zanesljivo ne bo nikoli postal invalid. Marsikateri bolnik je namreč prepričan, da lahko tako hude bolečine v mišicah, kosteh in sklepih povzroči le huda, neozdravljiva bolezen, ki mu bo sčasoma iznakazila sklepe in ga priklenila na posteljo. Bolniku pojasnimo, da je vzrok nastanka mišične bolečine lahko prevelik telesni napor (fizični stres), pogosto pa tudi drugi hkratni sprožilni dejavniki, ki povzročijo znižanje bolečinskega praga.

Poučevanje bolnika o načelih redne telesne dejavnosti
Bolnika moramo prepričati, da je najučinkovitejši način odpravljanja težav vsakodnevna redna telesna vadba, ki mora vključevati tudi gibanje v naravi. S fizikalno terapijo lahko dosežemo zmanjšanje bolečine, utrujenosti, izboljšamo telesno pripravljenost, mišično moč in spanec. V začetku naj bo aerobna telesna vadba za izboljšanje srčno-žilne zmogljivosti in mišične moči kratkotrajna, traja naj do 10 minut, lahko vsak drugi dan. Vadba ne sme biti prenaporna, kar pomeni, da naj bolnik doseže 55-75 % največje srčne frekvence za njegovo starost (220 minus leta starosti). Uspeh take vadbe je boljši, če bolniki vadijo v skupini pod nadzorom fizioterapevta. Postopno naj bolnik podaljša telesno vadbo na 20 do 30 minut. Vmesna poslabšanja bolnika ne smejo prestrašiti in odvrniti od nadaljevanja samozdravljenja. Uspeha ne sme pričakovati hitro, čez noč. Cilj - izboljšanje telesne pripravljenosti - lahko doseže v 3 do 6 mesecih.

Poučevanje bolnika o drugih načelih higienskega načina življenja Seznanimo ga z načeli zdrave prehrane in oblačenja. Poudarimo pomen opustitve razvad: pitja alkohola, uživanja prave kave, kajenja cigaret.

Zdravljenje z zdravili
Triciklični antidepresiv amitriptilin (Amyzol"), ki modulira raven serotonina (5-HT), dajemo le v majhnem večernem odmerku od 25 do 50 mg. Uspešno je lahko tudi zdravljenje s selektivnimi zaviralci prevzema 5-HT in NA, duloksetinom, milnacipramom in venlafaksinom. Antidepresiv duloksetin (Cymbalta) v odmerku 2 krat na dan 60 mg zmanjša bolečino in bolečinski prag pri 55 % bolnikov s fibromialgijo za več kot 30 %. Milnacipram (!xeI-) v odmerku 2 x 25 mg učinkovito zmanjša bolečino, utrujenost, jutranjo okorelost in izboljša splošno počutje. Podobno učinkovit je tudi venlafaksin (Effexer), vendar le v odmerku, večjem od 75 mg na dan. Uspešno je tudi zdravljenje z zaviralcem presinaptičnega prevzema serotonina sertralinom (Zoloft) in fluoksetinom (Prozac) v odmerku 20-60 mg na dan. Kombinacija amitriptilina in fluoksetina je učinkovitejša kot posamično zdravilo. Zdravljenje z mišičnim relaksantom, ki je strukturno podoben tricikličnim antidepresivom, ciklobenzaprinom (Flexeril), v odmerkih 3-krat 5 mg do 3-krat 10 mg na dan prav tako lahko zmanjša bolečino. Učinkovito je lahko tudi zdravljenje z antiepileptikom, ligandom receptorjev Q2-0 pregabalinom v odmerku do 450 mg na dan (Lyrica). Uspeh zdravljenja z nesteroidnimi antirevmatiki je običajno slab, prav tako z opiatnimi analgetiki, izjema je le tramadol, lahko v kombinaciji s paracetamolom.
Omrtvičenje točk, bolečih na pritisk, pred začetkom telesne vadbe z lokalnim anestetikom, l- odstotnim lidokainom ali s protibolečinskim razpršilom je včasih učinkovito.
Riboza v odmerku do 60 g na dan skrajša obnavljanje adenozin - ATI' v skeletni mišici in lahko izboljša simptome fibromialgije.

Drugi postopki
Nekaterim bolnikom koristita masaža in zdravljenje s toploto (blatne obloge, plavanje in hoja v ogrevanem bazenu).
Več izkušenj z akupunkturnim zdravljenjem ni, so pa opisani posamični primeri uspešnega prehodnega zmanjšanja bolečin.
Uspešno je lahko tudi kognitivno-vedenjsko zdravljenje in zdravljenje s postopkom izboljševanja zdravstvenega stanja z opazovanjem bolezenskih telesnih znakov in njihovim nadzorovanjem (bio feedback), kar vključuje predvsem sprostitev, izboljšanje razpoloženja in podobno. Pri približno 30 % bolnikov pa je zaradi depresije ali anksioznosti potrebna pomoč psihiatra.
Pilotska raziskava je pokazala uspešno zmanjšanje bolečin pri fibromialgiji s transkranialno magnetno stimulacijo. Druga raziskava pa je pri 15 bolnikih pokazala ugoden učinek elektrokonvulzivne terapije, s katero so dosegli zvečano prekrvitev talamusa in zmanjšanje bolečine.

Pomembna je ureditev razmer v delovnem okolju. Treba je zmanjšati delovno normo, urediti delovno mesto tako, da bo izpolnjevalo sodobne ergonomske zahteve, tudi mikroklimatske razmere morajo biti po predpisih.
Pomoč socialnega delavca je potrebna, če bolnik izgubi zaposlitev.

Pogostnost pregledov pri družinskem zdravniku
Ob uvedbi zdravljenja: prve tri mesece zdravljenja vsak mesec zaradi ohranjanja motiviranosti bolnika za telesno vadbo.
Pozneje: prvo leto zdravljenja vsake tri mesece, nato po potrebi, glede na bolnikovo stanje.

Diagnoza
Zunajsklepni revmatizem lahko diagnostično opredeli družinski zdravnik. Če zdravnik splošne medicine oceni, da je sindrom fibromialgije zelo verjetno sekundaren, osnovnega vzroka pa ne odkrije, je potreben pregled pri revmatologu.

Zdravljenje
Večino zunajsklepnih revmatičnih bolečinskih sindromov lahko samostojno zdravi družinski zdravnik ob sodelovanju fizioterapevta.
Bolnika s sindromom fibromialgije napotimo k specialistu le pri popolnoma neuspešnem zdravljenju ali če bolnik potrebuje psihiatrično obravnavo.

Posebno opozorilo
Uspeh zdravljenja bolnikov s fibromialgijo je v povprečju slab, boljši je le, če je bolnik natančno seznanjen z naravo svoje bolezni in sprejme aktivno vlogo v zdravljenju.

Bolnik s hipertirozo in hipotirozo lahko zboli z mišičnimi bolečinami, te pa se pojavijo tudi pri bolnikih z različnimi virusnimi okužbami in pri tistih s sindromom kronične utrujenosti, za katerega so značilni tudi vsaj šest mesecev trajajoče motnje čustvovanja, vneto grlo, otekle vratne in pazdušne bezgavke ter blago zvišana telesna temperatura.
Bolnik s t. i. sindromom "clencher" v stresu in po zaužitju večje količine kofeina s kavo ali čajem nezavedno stiska čeljust, pesti in rektalne mišice, zaradi česar ima lahko glavobol, boleč vrat, rame, roke, križ in boleča trtico.
Sindrom čezmerne sklepne gibljivosti je posledica oslabitve mišičnega tonusa pri ljudeh z ohlapnimi sklepi. Bolniki imajo občutek otekanja sklepov, ki jih bolijo.



PB: Prepis sem poslala Veroniki, ker je bolj pregleden. Ob prenašanju na forum se je oblika spremenila.


Breda
Default avatar

newagegoga

Prvič vidim, da se o FM in SKU piše na takšen način s strani zdravniške stroke.

O sami vsebini bom kdaj drugič napisala besedico ali dve.

Le da ne razumem, ali tega zdravniki ne berejo, ali le preberejo in se s tem ne strinjajo, ko pa je še tako pogosto slišati, da je to le "malenkost", "da se je treba sprostiti in spočiti" ali pa se sploh ne ozirajo na opisane jim težave.

Četudi sama ne bi imela FM in bi prebrala zgoraj napisano, verjetno bi pomislila "Ubogi človek, ta pa je zrel za invalidsko."

Kako se lahko napiše tak opis bolezni in resničnih težav, ki jih bolniki imamo (seveda, če verjamejo temu kar so napisali), hkrati pa to ni dovolj dober razlog za upokojitev, pogosto niti za bolniški stalež?

Ta članek bi vsekakor bilo zaželjeno ob prvi priložnosti dat na mizo našim zdravnikom (če ne bo pomagalo nam, bo tistim, ki pridejo za nami), tebi Breda pa hvala, da si se potrudila in ga dala na forum.

Vsem skupaj pa lep pozdrav in čim boljše počutje.

Gordana
Gordana

*******
Upanje je nekaj mehkega, kar se spusti na dušo in zapoje melodijo brez besed. Nikoli ne obmolkne in najslajše zveni ob nevihti.

(Emily Dickinson)
Default avatar

srecka6

Pozdravljeni vsi, ki poznate ta prispevek, katerega nam je naša pridna Breda poslala in se ji v imenu vseh zahvaljujem.
Res je zanimivo, da naši zdravniki izdajo tako podroben opis iz vseh vidikov obolenja Fm in KU in mi pri zdravnikih naletimo na tako ingnoranco, začudenje in neznanje.

PREDLAGAM, da vsi, ki naletite na takšne zdravnike, jim kar po pošti pošljite
fco tega zapisa in priporočilo, naj si to knjigo preberejo, saj so jo napisali
njihovi kolegi, ki nekaj o tem vedo. Istočasno se lahko to pošlje z vljudnim dopisom predstojnikom zdravstevenih domov ali klinikam. ČE BOMO POGUMNI in to izvajali, verjemite, da se bo nekaj premaknilo, da nam bodo vsaj verjeli, če nas že ne znajo ozdraviti.

Sonja
Default avatar

dolenka

Prebrala sem ta obširen opis bolezni, za katero sem zbolela tudi sama, vendar žal sem 4 leta zastonj tožila o svojih bolečinah in dokler nisem pristala pri psihiatru, ki je zahteval od mojega zdravnika vse preiskave, se verjetno še do danes ne bi ugotovilo, kaj mi je. Kdor tega ne občuti, ne ve, kako je to hudo, ko te vseskozi vse boli. Nimaš volje, bi, pa ne moreš, najhujši pa so čustveni pretresi, stvari, ki ti gredo na živce, pa imaš včasih občutek, da ljudje okrog tebe delajo ravno to, kar tebe spravlja ob živce. Sama namreč če se razburim ali se sekiram, enostavno padem v posteljo, odpovedo mi roke, noge, želim si spati, pa je tudi ta spanec samo minuten. Vsem, ki bolujete, želim čim lažje prenašanje bolezni in morda še kdaj poklepetamo.
Default avatar

sakarun

Na vprašanje osebnemu zdravniku, kaj meni o izvidu revmatologa in ortopeda, oba sta navedla DG: sum na fibromialgijo, in na kak način to potrditi???, mi je ta odgovoril, da "To ni nič, pri tem bolijo samo določene točke v telesu, ne pa celo telo, kot vas."
Pa zdaj bodi pameten, ali pa se od obupa obesi!!!
Default avatar

Orehovica

Pozdravljeni.

Ta osebni zdravnik ne pozna fibromialgije in sindroma kronične utrujenosti. Če sta vam dva specialista potrdila to diagnozo, potem to drži. Osebni zdravnik pa ni prebral niti Revmatološkega priročnika za družinskega zdravnika. Sprašujem se, kako takšen zdravnik zdravi bolnika s fibromialgijo, za katero vemo, da gre za resnejšo kronično obolenje in motnjo v hormonskem, imunskem in nevrološkem sistemu.Ta zdravnik tudi ne sledi raziskavam o sindromu fibromialgije. Pravico imate, da ga zamenjate, upam, da ste ga že.


L.p.
Default avatar

[email protected]

sakarun je napisal/a:
Na vprašanje osebnemu zdr., kaj meni o izvidu revmatologa in ortopeda, oba sta navedla DG: sum fibromialgija in na kak način to potrditi???, mi je odgovoril, da "To ni nič, pri tem bolijo samo določene točke v telesu, ne pa celo telo, kot vas."
Pa zdaj bodi pameten, ali pa se od obupa obesi!!!
NE, ni se Vam treba obesiti.....
Vaše stanje je po vsej verjetnosti zaradi pomanjkanja kisika v celice. Do pomanjkanja kisika v celice pride najbolj pogosto kadar smo pod dolgoletnim a navidezno nepomembnim stresom (krediti, lizingi, slab zakon,... ).
Kako se izogniti stresom, Vam ne znam svetovati, vem pa kako odpraviti posledice in preprečiti nova obolenja zaredi stresa.
To sam uspevam (brez zdravnikov in zdravil) že več kot štiri leta.


Kdor potrka, se mu odpre
Kdor vpraša, se mu odgovori

Dragec
( [email protected] )
Default avatar

mihal123

Pozdravljeni!

Ker ne najdem druge primerne teme na moje vprasanje, sem se obrnil na vas.

Namrec v mesecu juniju so se mi kar na lepem zacele tezave, pojavili so se mi cudni obcutki v predelu meč, neka rahla bolecina oziroma obcutek nemoči v kolenih in misicah. Pocutil sem se izcrpanega in brez energije. Ob kakem naporu se mi je pojavil cuden obcutek vročine, enrakt sem imel tudi 37.2 vrocine in mi je v roku ene ure padla na normalno stanje. Pri osebnem zdravniku sem opravil krvne preiskave za delovanje scitnice, krvno sliko in test za okuzbo z borelijo, ampak vsi izvidi so ok. Potem sem v lekarni kupil tablete b-complex in se mi je stanje v roku 1meseca popolnoma uredilo. Po mesecu dni se mi je stanje kar na lepem ponovilo in se mi sedaj vlece ze vec kot mesec dni, v sluzbi komaj prestanem 8 ur , potem le pocivam, da sem spet sposoben vsaj nekoliko da opravim delo. Potem sem brskal po internetu, kaj bi lahko bilo in sem opazil temo na SINDROM FIBROMILALGIJA. Prebral sem, kaksni so simptomi in v parih stvareh sem se nasel . Zato me sedaj zelo skrbi, da je mogoce to vzrok za moje pocutje. O tej bolezni ne vem nic in me skrbi, kako zivite s tem ? Namrec sem clovek, ki se zelo sekiram in mislim samo na negativne stvari in me resno skrbi, da me je doletelo to.(?) Imam pa obcutek v nogah, kot da bi prehodil ne vem koliko kilometrov in imam noge cisto utrujene in tudi noge so nekam nemirne . Ostalih tezav, kot so glavobol in motec spanec ali bolec vrat, nimam.
Star sem 21 let.

Zhavaljujem se vam za kakrsen koli nasvet!!

Lep pozdrav
Miha
Default avatar

PacientZRazlogom

Hvala za napisano. Sama imam sindrom hipermobilnosti (sveža diagnoza) in mnoge zgoraj naštete težave. Vse skupaj se je očitno začelo že pred več leti, a žal nisem vedela, da sem potencialni primer, da se vse to razvije do hujših oblik. Sedaj sem zelo slabo, brezposelna in stara sem manj kot 30 let. Dobro izobražena, vedno fizično in mentalno aktivna, vesela in dobra oseba, a bolezen ne izbira. Potrebujem več podpore tudi pri splošnem zdravniku, a je ni. Bravo Slovenija, bravo! Smo v letu 2019, a očitno napredka pri starejših zdravnkih še ni. Ostanite dobro!

Moderatorji

Društvo za fibromialgijo
Društvo za fibromialgijo