Najdi forum

Naslovnica Forum Zdravje Drugo Kronična bolečina – fibromialgija VNETNI PROCESI PRI FIBROMIALGIJI

VNETNI PROCESI PRI FIBROMIALGIJI

Vnetni procesi pri fibromialgiji

Bolniki s fibromialgijo in kronično utrujenostjo, ki že vrsto let trpimo hude bolečine in se spopadamo tudi s številnimi drugimi simptomi, pri medsebojni izmenjavi izkušenj z boleznijo že več let ugotavljamo, da težave občutimo kot kronična vnetja telesnih tkiv (na različnih predelih telesa).

Zato me je toliko bolj razveselil strokovni prispevek, ki je objavljen v zborniku Fibromialgija, bolezen sodobnega časa, namenjenem strokovni in laični javnosti, ki je izšel ob 15. obletnici delovanja Društva za fibromialgijo novembra 2019. (Glej tukaj: http://www.skufmslovenija.org/objave/tiskane-publikacije/)
Naslov omenjenega sestavka je: Vloga imunskega odziva, vnetja ter protivnetne prehrane pri fibromialgiji, avtorji članka pa so: prof. dr. Alojz Ihan, Neža Fras in Katarina Geč, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Zaradi drugačnega (spremenjenega) pogleda na bolezen fibromialgijo (ki nikakor ni samo v bolnikovi »glavi«), ki bolnikom ne pripisuje več stigme psihiatriziranja bolezni (»somatizacija«, »psihosomatska bolezen«, »zlorabe v otroštvu in mladosti«, »karastrofično doživljanje bolečine« … in tako naprej …) iz prispevka izpisujem nekaj najpomembnejših strokovnih spoznanj:

(Cit:)
Imunski odziv in fibromialgija
Fibromialgija je bolezen, ki jo spremljajo mišično-skeletne bolečine, utrujenost, težave s spanjem, mrzli prsti na rokah in nogah, kognitivne motnje, depresija, mravljinčenje v okončinah, prebavne motnje in jutranja okorelost. Bolezen je dolgo veljala predvsem kot stanje “centralne občutljivosti”, pri čemer se normalni bolečinski signali s periferije v centralnem živčevju nenormalno intenzivno procesirajo kot posledica kroničnih hormonskih in vnetnih sprememb centralnega živčevja. V zadnjih letih raziskave kažejo, da je patofiziologija bolezni bolj posledica nevrogenega vnetja, kjer so aferentni bolečinski nevroni pretirano aktivirani v smeri proti periferiji, zato se tam na živčnih končičih sproščajo vnetni mediatorji. Nevrogeno vnetje sicer običajno prispeva k zdravilnemu odzivu (z aktivacijo vnetja), pretiran nevrogeni vnetni odziv pa vodi do periferne in centralne bolečinske senzibilizacije. Tako se ustvari pozitivna zanka vnetja in bolečine. Periferno nevrogeno vnetje, ki se mu pridruži tudi hiperaktivacija simpatičnega živčnega sistema, prispeva k prizadetosti organskih sistemov (npr. razdražljivo črevesje, migrena), centralno nevrogeno vnetje pa lahko prispeva k preobčutljivosti hipotalamusa, kar se odraža v motnjah spanja in preobčutljivosti na čustveni stres.
Mnoge študije bolnikov kažejo na povišano koncentracijo vnetnih mediatorjev (citokinov in kemokinov) v njihovi krvi oziroma serumu. Pri bolezni je tudi povečana koncentracija mediatorja leptina, pomembnega za uravnavanje hranjenja. Leptin spada med adipokine in neposredno vpliva tudi na aktivacijo imunskega sistema (sproščanje citokinov). Vzorci krvi žensk, ki so čutile bolečino, povezano s fibromialgijo, so pokazali, da je koncentracija leptina v krvi višja ob višanju intenzitete bolečine, to pojasnjuje tudi povezavo s povečevanjem telesne teže pri bolezni. Povečana raven leptina bi tako lahko bila odgovorna za višjo raven vnetnih citokinov.
Med pomembnimi mediatorji, ki vplivajo na razvoj fibromialgije, v zadnjih letih opisujejo tudi histamin. Histamin je biogeni amin (BA) in ima pomembno vlogo pri alergijah in mnogih drugih patoloških in fizioloških procesih. Histamin učinkuje z vezavo na specifične receptorje H (H1 – H4). Povzroča krčenje gladkih mišic, širjenje žil in posledično povečanje njihove permeabilnosti, povečano izločanje sluzi, pospešeno bitje srca, aritmije, izločanje želodčne kisline, uravnava krvni tlak in povzroča draženje živčnih vlaken.
Organizem koncentracijo histamina uravnava sam, problematični pa so nekateri posamezniki s slabo razgradnjo histamina, zlasti ob prekomernem vnosu histamina s hrano. Histamin se lahko inaktivira z encimom diamin oksidazo (DAO) ali z encimom histamin N-metiltransferazo (HNMT). Če inaktivacija histamina ni ustrezna, pride do histaminske intoksikacije (previsok vnos) ali intolerance (okvara detoksifikacijskih mehanizmov). Pojavi se lahko glavobol, vrtoglavica, slabost ali bruhanje; na koži se lahko pojavi izpuščaj; lahko pride tudi do vnetja prebavil, driske, napenjanja, bruhanja in bolečin v trebuhu.
Histaminsko intoleranco povezujejo tudi z razvojem fibromialgije(!). Vnetni mediatorji, ki se ob vnetju, povezanem s fibromialgijo, sprostijo, povzročijo sproščanje histamina iz mastocitov, kar vodi do periferne senzibilacije živčnih končičev v različnih tkivih, s tem pa se nadaljuje vnetni krog. Sprožilci aktivacije mastocitov so lahko hitre temperaturne spremembe, stres, etanol, narkotiki, nekatera zdravila in živila, bogata s histaminom. Skupaj še z nekaterimi mediatorji vnetja (interleukin, TNF-α, prostaglandini) histamin sproži bolečine (!), povezane z vnetjem. Nasproten učinek ima inhibicija histaminskih receptorjev.

Fibromialgija in protivnetna prehrana
Prehranske navade lahko bistveno vplivajo na klinični potek bolezni. Kombinacija različnih antioksidantov in antiishemičnih snovi, vključno s selenom, taurinom, melatoninom ter rastlinskimi snovmi (npr. flavonoidi) kaže potencial oziroma nakazuje nov pristop v smeri lajšanja bolečin. Hrana, bogata s histaminom, pri pacientih s histaminsko intoleranco sproži glavobol, po omejitvi / prekinitvi vnosa tovrstne hrane pa simptomi izzvenijo. V tem primeru se zato velja izogibati s histaminom bogati hrani: ribam in morski hrani, fermentiranim mlečnim izdelkom, dolgo zorenim sirom, fermentiranim mesnim izdelkom in alkoholnim pijačam ter fermentirani zelenjavi.
Tudi pomanjkanje temeljnih hranil lahko izzove ali poslabša bolečino. Za bolnike je značilno pomanjkanje selena, magnezija in cinka, na razvoj bolezni pa vplivajo tudi zaloge vitamina B12 in folne kisline. Pomanjkanje magnezija spremlja kronično sistemsko vnetje, ki lahko zviša koncentracijo snovi P, ki je odgovorna za povišano raven bolečine. Pomanjkanje magnezija lahko povzroči tudi porast vnetnih citokinov in C-reaktivnega proteina (CRP), kar lahko še poveča zdravstvene težave. Raziskave so pokazale tudi, da kronično pomanjkanje spanja vodi v znotrajcelično pomanjkanje magnezija. Interlevkin-6 (IL6), ki je povišan pri bolnikih, ima lahko pomembno vlogo pri razvoju utrujenosti. Dodatek magnezija v prehrano zmanjša napetost v mišicah in olajša tenzijske glavobole.
Bolniki s fibromialgijo imajo spremenjeno presnovo maščob (povečan nivo leptina), in poslabšanje tipične mišično-skeletne bolečine je pogosto povezano z debelostjo in dieto bogato z ogljikovimi hidrati. Posamezniki z visoko telesno težo običajno vnesejo zelo nizke vrednosti zelenjave in hrane bogate z beljakovinami, zato imajo bolniki s hudimi bolečinami v mišicah znatno nižje plazemske koncentracije aminokislin valina, levcina in izolevcina.
Kot pri večini kroničnih bolezni se simptomi zmanjšajo ob primerni prehrani in po izgubi morebitne odvečne teže. Živila s protivnetnimi lastnostmi (grozdje, jagode, brokoli, soja), so sestavni del vegetarijanske ali veganske prehrane, zato ni presenetljivo, da obstajajo pozitivne študije o vplivu tovrstne prehrane na simptome bolezni. Omejeni dokazi torej podpirajo vegetarijansko dieto kot učinkovito sredstvo za zmanjšanje bolečin, in če bolnik sam pri sebi ugotovi, da mu določen način prehranjevanja koristi, naj temu občutku sledi (!), ni pa verjetno, da bo enak učinek pri ostalih bolnikih. Univerzalni način prehranjevanja, ki bi lajšal težave bolnikov s fibromialgijo, zaenkrat še ne obstaja.«
(konec cit.)

(Vir: http://www.skufmslovenija.org/wp-content/zborniki/2019/index.html#p=1%5B/url%5D, str. 46-47)

Vloga histamina pri fibromialgiji

Povezavo med t. i. histaminsko intoleranco in fibromialgijo smo bolniki prepoznali že v preteklosti in o tematiki pisali na Forumu (tukaj: https://med.over.net/forum/tema/food-detective-test-intolerance-na-hrano-3151943/?view=all/ ).
Takrat še nismo poznali t. i. bolezni aktivacije mastocitov (MCAD)

Bolezen aktivacije mastocitov (MCADMast Cell Activation Disease)

Odkar sem prebrala knjigo z naslovom »Never Bet Against Occam«, v kateri sem našla odgovore na številna vprašanja, so se koščki mozaika moje kompleksne bolezni začeli postavljati na svoja mesta. Knjigo vam toplo priporočam v branje, če je le mogoče.

Objavljam nekaj informacij o knjigi, ki me je (glede na moje bolezenske izkušnje) vsebinsko doslej najbolj prepričala:
Predstavitev knjige: https://www.barnesandnoble.com/w/never-bet-against-occam-lawrence-b-afrin-md/1123579320
Zadnja stran knjige: http://www.skufmslovenija.org/wp-content/uploads/ZADNJA-STRAN.jpg“>Vaš link

Še nekaj člankov o povezanosti med boleznijo mastocitov in fibromialijo ter kronično utrujenostjo (v angleškem jeziku):

Mast Cell Activation Syndrome and ME/CFS/FM: ( Vir: http://www.prohealth.com/library/showarticle.cfm?libid=28935 “>Vaš link )

Mast Cell Activation Syndrome and ME/CFS/FM
( https://www.healthrising.org/forums/resources/mast-cell-activation-disease-the-modern-epidemics-of-chronic-illness-afrin.338/
“>Vaš link
)

Fibromyalgia Trial Shows Promise … For Chronic Fatigue Syndrome? Mast Cells and Ketiotifen in FM and ME/CFS: ( http://phoenixrising.me/archives/13083 “>Vaš link )

Mast Cell Activacion Syndrome (MCAS): When Histamine Goes Haywire …
( https://www.jillcarnahan.com/2016/10/31/mast-cell-activation-syndrome-mcas-when-histamine-goes-haywire/“>Vaš link )

Abnormal overexpression of mastocytes in skin biopsies of fibromyalgia patients ( https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/20428906“>Vaš link )

LPV

New Report

Close