Najdi forum

Naslovnica Forum Zdravje Bolezni srca in ožilja Kardiologija Izvid UZ srca- povečan levi atrij

Izvid UZ srca- povečan levi atrij

Spoštovani,

prosila bi za vaše mnenje glede mojih težav v zadnjem času in izvida UZ srca.

Stara sem 33 let, visoka 155 cm in težka 48 kg. Moje težave so se začele v začetku tega leta, najprej kot zaznavanje močnejšega utripanja srca- opazila sem, da ponoči ne morem spati več na trebuhu ali na levem boku, ker mi srce preče močno utripa in ga v tem položaju še bolj čutim, pa tudi v mirovanju sem večkrat čutila razbijanje srca. Srčna frekvenca ni bila takrat nikoli povišana, v mirovanju je načeloma vedno okoli 60-70 utripov na minuto, tudi krvni tlak je vedno v mejah normale, kadar si ga uspem izmeriti ( 130-20 mmHg zgornji in spodnji okrog 75 mmHg). Vse skupaj sem pripisovala nekoliko večjim psihičnim obremenitvam. Mesec nazaj pa sem prvič dobila še dobeseden napad ekstrasistol. Nekaj normalnih utripov, nato ekstrasistola, zopet nekaj normalnih utripov, ekstrasistola…itd. To me je zelo prestašilo, da sem se odpravila k osebnemu zdravniku, ki mi je napravil EKG (ki je bil bp), izključila sva motnje delovanja ščitnice in anemijo. Dobila sem napotnico za kardiologa za motnje ritma (ki pa ga imam šele čez 4 mesece). Težave z ekstrasistolami so takrat vztrajale kak teden, potem se je stanje umirilo, nato pa so se zopet pojavile- in takrat, ko se pojavijo so resnično moteče in pogoste.

Naj še povem, da drugače nimam drugih zdravstvenih težav, športna aktivnost mi tudi do sedaj ni predstavljala kakšnih ovir ( rekreativno se ukvarjam z kolesarjenjem).

Na svojo željo sem opravila še samoplačniški UZ srca. Vam kar prepišem izvid.

Bolnica je med pregledom v sinusnem ritmu. Votlina levega prekata je normalno velika (EDD 44 mm, ESD 28 mm). Stene levega prekata niso zadebeljene. Globalna sistolična funkcija levega prekata je normalna, brez segmentnih motenj krčenja (EF 70%).
Utripni volumen je normalen (VTI v iztočnem traktu je 28 cm).
Normalna diastolična funkcija levega prekata.
Desni prekat je normalno velik (vtočno 2,8 cm) in se dobro krči.
Levi preddvor je zmerno povečan, desni preddvor je normalno velik.
Šantov ne prikažem.
Aorta je v začetnem delu, loku, začetnem descendentnem delu normalno široka.
Aortna zaklopka je trilistna, morfološko in funkcijsko normalna. Mitralna zaklopka je morfološko in funkcijsko normalna, minimalno-fiziološko pušča.
Trikuspidalna in pulmonalna zaklopka sta morfološko in funkcijsko normalni.
Ni znakov pljučne hipertenzije v mirovanju (ocenjen sistolični tlak v pljučni arteriji je 33 mmHg.)
Perikard bp.

Mnenje:
Normalna sistolična funkcija obeh prekatov, brez znakov hipertrofije.
Zmerno povečan levi preddvor.
Zaklopke so normalne.

Kardiologinja, ki mi je delala UZ, mi ni znala razložiti, zakaj je povečan levi atrij…je rekla, da je to lahko pač pri mladih in pri športnikih (kar pa jaz nič od tega nisem). Bi lahko bil ta povečan atrij vzrok za moje težave in kaj je lahko razlog, da pride do povečanja- glede na to, da naj bi bile zaklopke bp, nimam prekomerne teže in naj ne bi imela povišanega tlaka?

Za odgovor se vam najlepše zahvaljujem.

I.

Mislim, da imate izredno “lep, dober” izvid UZ preiskave srca. Moti vas zakaj imate blago povečan levi atrij. V UZ izvidu piše, da “mitralna zaklopka, minimalno-fiziološko pušča”. Lahko, da že ta minimalna hiba botruje k ugovljenemu povečanju levega preddvora. Normalen krvni tlak je največ 120/80 mm Hg, pri vas so vrednosti nekoliko višje. Morda ne bo odveč, da opravite 24-urno meritev krvnega tlaka, da ugotovimo vlogo tlaka pri nastanku blagega povečanja levega preddvora. Vsekakor mislim, da je strah odveč in, da lahko nadaljujete z dosedanjim načinom življenja (zadostno redno gibanje) . Srečno.

Lep pozdrav! prim. Boris Cibic, dr. med. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije www.zasrce.si

Spoštovani,

najlepša hvala za hiter odgovor in vaš predlog glede meritve krvnega tlaka. Jo bom posredovala osebnemu zdravniku oz. kariologu, ko bom imela pregled. Do tedaj bom bolj redno izvajala meritve tlaka- morda je problem tudi v velikosti manšete, ki jo uporabljam ( je verjetno preširoka za moj obseg nadlahti, zatorej si bom za bolj točne meritve omislila sebi primerno manšeto oz. kar svoj merilec).

Res nam zelo pomagate s svojimi odgovori. Še enkrat najlepša hvala.

Lepo vas pozdravljam,

I.

nova
Uredništvo priporoča

Odgovor ni potreben.

Lep pozdrav! prim. Boris Cibic, dr. med. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije www.zasrce.si

Pozdravljeni,
Prosim za tolmačenje izvida.
“Blago povečana votlina levega ventrikla, atrija pa sta močno razširjena, iztisni delež levega ventrikla je na spodnji meji normale. Kaže da gre za dilatacijsko kardiomiopatijo. Priporočamo UZ srca pri svojcih v prvem kolenu.” Moja starost je 55 let. DrugaČe se ne počutim slabo. Hvala za odgovor.

Naše srce s kontrakcijami (krčenjem) svojih mišic poganja kri po celem telesu od rojstva do smrti. Zdrave srčne mišice so tako močne, da pri vsakem krčenju vedno iztisnejo iz srca potrebno količino krvi. Pri manjšem odstotku ljudi so mišice razmeroma šibke in pri vsakem krčenju iztisnejo premalo krvi. Posledica tega je vedno večje nabiranje krvi v preddvorih in v levem prekatu, ki se razširijo (dilatirajo). Bolezen imenujemo “dilatacijska kardiomiopatija” za katero je najbolj značilno, da se bolnik vedno prej zadiha pri telesnih obremenitvah. Če so mišice zelo šibke se bolezen začne kazati že pred 5o. letom starosti, sicer kasneje. Bolnikom pomagamo z raznimi zdravili ali z opera
cijo srca. Če sumimo, da je bolezen dedna, opravimo UZ-pregled srca tudi pri ožjih sorodnikih bolnika.

Lep pozdrav! prim. Boris Cibic, dr. med. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije www.zasrce.si

Naše srce s kontrakcijami (krčenjem) svojih mišic poganja kri po celem telesu od rojstva do smrti. Zdrave srčne mišice so tako močne, da pri vsakem krčenju vedno iztisnejo iz srca potrebno količino krvi. Pri manjšem odstotku ljudi so mišice razmeroma šibke in pri vsakem krčenju iztisnejo premalo krvi. Posledica tega je vedno večje nabiranje krvi v preddvorih in v levem prekatu, ki se razširijo (dilatirajo). Bolezen imenujemo “dilatacijska kardiomiopatija” za katero je najbolj značilno, da se bolnik vedno prej zadiha pri telesnih obremenitvah. Če so mišice zelo šibke se bolezen začne kazati že pred 5o. letom starosti, sicer kasneje. Bolnikom pomagamo z raznimi zdravili ali z opera
cijo srca. Če sumimo, da je bolezen dedna, opravimo UZ-pregled srca tudi pri ožjih sorodnikih bolnika.

Lep pozdrav! prim. Boris Cibic, dr. med. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije www.zasrce.si

New Report

Close