EKG Holter
Pozdravljeni!
V zadnjih dveh letih sem imel že tri 24 urne EKG Holterje in vsi so bili brez posebnosti.
Imam pa težavo, ki se mi morda zadnje čase nekoliko bolj pogosto pojavlja in to je, da se 1 do 2 krat na teden zgodi, da mi iz čistega miru začne srce neredno utripati. Pojavi se nekakšen občutek kot, da mi bo zmanjkalo zraka, pospešeno dihanje, pojavi se strah in tesnoba kaj se bo zgodilo, občutek omotičnosti. Ko se pojavi ta občutek si na vratu preverim pulz in ta je takrat zelo nereden oz. neenakomeren. Utripi si sledijo nekaj časa normalno, potem nekakšni presledki (daljši/krajši), močnejši/plitvejši utripi, število utripov se poveča (tudi do 100 utripov – običajen moj utrip pa je pod 60), potem se zmanjša in tako stanje po navadi traja nekaj minut. Najdlje kar se spomnim je bilo okoli 30 minut, potem se vse nekako normalizira nazaj.
Drugače pa:
•Jemljem zdravila za krvni tlak (Bioprexanil – 5 mg zjutraj).
•Tlak predvsem doma normalen (redno merim). Zjutraj se gibljejo vrednosti od 100-120/60-80, čez dan nekoliko narastejo, a še vedno v mejah normale – merim z OMROM M10 IT merilnikom. Nekoliko višje vrednosti običajno izmerjene pri zdravnikih.
•Občasen občutek vrtoglavice/omotice – s podobnimi občutki se vsakodnevno ubadam že dalj časa (vsaj dve leti). Nikoli pa dejansko zaradi tega nisem pade skupaj ali v nezavest.
•UZ srca narejen aprila letos – nekoliko povečan levi prekat, IVS na zgornji normalni meji – 11/12mm.
•Obremenilni test na tekaški stezi narejen v LJ (CARDIAL) letos junija – brez posebnosti, razen višje vrednosti tlaka ob začetku testa, na koncu testa se je tlak normaliziral, dosegel sem max. vrednost 17 MET.
•UZ vratnih arterij brez posebnosti – opravljen letos.
•Srčni utrip v mirovanju običajno med 50-60, včasih izmerjen tudi manj, najmanj kar sem sam izmeril je bilo 43 utripov.
•Ukvarjam se s tekom (pretečem od 20 – 30 km tedensko), pri in takoj po teku ne zaznam posebnih težav.
•Med tekom utrip normalno naraste in se na treningu giblje po navadi do 150-155. Po konc obremenitve v 1 minuti pade običajno za 20-25 enot.
•V nedeljo (27.10) sem pretekel 21 km na LJ maratonu brez posebnih težav, povprečen utrip 167.
Torej težava je ta, da se mi zadnje čase pogosteje pojavlja neredno bitje srca (aritmija?). Dejstvo pa je tudi, ko pa dobim 24 urni EKG Holter pa običajno težav ni oz. niso zabeležene. V bistvo nekako ne uspemo na EKG-ju zabeležiti težav z nerednimi utripi, ki me mučijo.
Moti me tudi, da imam pogosto prisoten občutek vrtoglavice/omotice, s katerim se ubadam že dlje časa in ne vem ali ima to lahko veze z nerednimi utripi srca. Ne vem ali so ti občutki vrtoglavice/omotice lahko povezani tudi s delovanjem srca.
Tako bi vas vprašal kje v SLO je možen 72 urni EKG Holter – lahko tudi samoplačniško.
In ker me zadnje čase bolj pogosto mučijo ti neredni utripi imam sedaj nekakšen strah pred tekom in ne vem ali še lahko tečem (seveda rekreativno kot dosedaj).
Lep pozdrav.
Izgleda, da imate zdravo srce, ki je preobčutljivo na duševne obremenitve (?), na spremembe vremena (?) na spremembe telesne lege (?). Vtis imam, da je v ospredju anksioznost, ki jo “zdravimo” z upoštevanjem zdravega načina življenja (izogibanje dejavnikom, ki bolnika bremenijo) in predpisovanjem anksiolitikov. Omotice in vrtoglavica so lahko prisotne pri padcu srčne frekvence, padcu tlaka, itd. Glede 72 urnega snemanja srčnega ritma sem se obrnil na kardiološko ambulanto CARDIAL” (T. 01.548.40.80), Zaloška c. 63, Ljubljana, kjer vršijo tudi večdnevno snemanje EKG. Lahko se obrnete na predstojnika (prim. dr. Risto Angelski) in mu sporočite, da vas je napotil prim. Cibic. Srečno.
Hvala za odgovor.
Bioprexanil prej Prexanil jemljem ( 5 in 10 mg) že več kot 10 let (star sem 39 let). Sem pa sedaj na tabletah oz.navodilih prebral opozorilo, da je potrebno takoj prenehati jemati zdravilo, če se opazi kateri od naslednjih neželenih učinkov. Med njimi pa so nepravilen srčni utrip, huda vrtoglavica ali omedlevica, težave z dihanjem. Vse to pa se zadnje čase tudi meni pojavlja v taki ali drugačni obliki, torej občutek omedlevice ali omotičnosti/vrtoglavice, nereden/nepravilen srčni utrip in tudi ko je nereden utrip se pojavi težava z zrakom oz. mi hoče vzeti sapo.
Torej ali bi morda te tablete lahko bile eden od vzrokov za moje zadnje težave, čeprav jih jemljem že tako dolgo. Ti neželeni učinki se verjetno lahko pokažejo kadarkoli, nedovisno od trajanja časa jemanja tablet. Razmišljam, da bi poizkusil nekaj dni brez tablet (vmes bi redno meril tlak) in da vidim ali je v tem času brez tablet kaj bolje oz. ali se ne bodo pojavile težave predvsem s nerednim srčnim utripom.
Kajti potem bi bilo najbolje le te zamenjati z drugimi, ki nimajo takšnih negativnih učinkov.
Kaj pravite na ta poizkus in katere tablete bi lahko jemal namesto teh, če se izkaže, da je sedaj brez njih boljše. Zaradi nizke srčne frekvence, nove tablete ne bi smele delovati, še na dodoatno znižanje. Morda tablete Cozzar?
Hvala in lep pozdrav.
Strinjam se z vami. Ker pri zdravljenju povišanih vrednosti tlaka svetujemo redno (dnevno) jemanje predpisanega zdravila in imate občutek, da bi bile vaše sedanje težave lahko stranski učinek sedanjega zdravila, ki ga jemljete že daljši čas, ni zadržkov, glede prekinitve njegovega jemanja skozi nekaj dni (3 – 4 dni). Zaradi kratkega delovanja vsakega odmerka zdravila pričakujem, da bodo nehali stranski učinki, če so posledica delovanja sedanjih zdravil. V dneh, ko ne boste jemali zdravila obstaja možnost, da bo nekoliko narastel krvni tlak, upam pa , da ne tako visoko, da bi nastale težave zaradi visokega tlaka. Lahko mi še pišete.
V vaših dopisih ni podatkov če poleg antihipertenziva (Bio-prexanil) jemljete še druga zdravila (anksioliki).
Pozdravljeni!
Hvala za odgovor. Včeraj sem imel v službi spet podobne težave z nerednim bitjem in cmokom v grlu in sem šel popoldne k dežurnemu zdravniku posnet EKG. Seveda je bil med merjenjem čisto OK (sinusni ritem, brez težav). Ko sem se oblekel in sedel pri zdravniku pa zopet cmok v grlu in neredno bitje. Potem me je zdravnik takoj poslušal s stetoskopom in tudi sam enkrat zaznal nekakšen preskok. Zanimivo je to, da pa sem imel pri zdravniku tlak 160/100. Ko sem prišel domov (zvečer) pa 122/77. Včasih se sprašujem ali moj aparat kaže pravilne vrednosti, čeprav je OMRON M10-IT in tudi priporočen s strani sekcije za hipertenzijo in z vsemi potrdili o kliničnem testiranju tega tipa aparata. Zdravnik mi je rekel, glede na opisane težave, da vzrok najverjetneje ni organski, še posebej, če brez težav lahko tečem in sem pred dnevi pretekel LJ maraton. Neredni utrip, ki ga jaz čutim oz. si ga merim na vratu je po njegovih besedah moje subjektivno videnje, ki pa nima podlage v meritvah. Nekaj pa jih sproži. Predlagal mi je enotedensko terapijo s tabletami za želodec (dvakrat na dan pred jedjo) zaradi cmoka v grlu. Rekel je, da nima kaj škoditi lahko pa je težava s cmokom povezana z želodčnimi težavami, kar je pri tekačih pogosto lahko problem. Čeprav jaz neke kisline v grlu ne čutim. Kako bi bilo to povezano z občutki nerednega utripa pa ne vem.
Povedal sem mu tudi, da sem pred pibližno dvajsetimi dnevi nehal s terapijo Cipralexa. Jemal sem ga približno štiri mesece in ker sam nisem čutil nekega bistvenega izboljšanja sem ga nehak jemati. Nisem pa ga nehal jemati postopno ampak takoj. Tako je omenil, da bi lahko vzrok iskali tudi v tem prenehanju jemanja Cipralexa.
Torej na vaše vprašanje ali jemljem poleg Bioprexanila še kaj, lahko rečem, da sem jemal štiri mesece Cipralex, ki pa sem ga nehaj jemati, ker sam nisem čutil izboljšanja. Sedaj ne vem ali bi ga moral jemati še dlje ampak, kot mi je znano naj bi prijel nekje po enem mesecu jemanja. Predpisal mi ga je nevrolog ob diagnozi Somatoformna motnja. Morda mi ta ni ustrezal. Čeprav, ko sem bral vse možne stranske učinke sem se precej zgrozil kaj to jemljem, pa čeprav naj bi bilo to eno boljših zdravil z najmanj stranskimi učinki.
Kot lahko vidite se dnevno ukvarjam in razmišljam o svojih težavah, iščem vzroke in rešitve, ampak včasih se mi zdi kot neka spirala, ki ne pelje na boljše. Kljub vsem tem pregledom in izvidom, ki niso slabi (edino odstopanje je nekoliko povečan levi prekat in IVS na zgornji meji), še vedno iščem rešitev svojih težav. Npr. absurno je tudi to, da si krvni tlak izmerim doma vsaj tri do štirikrat na dan (včasi tudi večkrat) in imam štiri aparate za merjenje tlaka in potem primerjam meritve. Seveda le te niso med seboj vedno enake in potem spet vidim težavo, ker ne vem kateremu aparatu verjeti, po drugi strani pa so meritve pri zdravnikih vedno višje (morda le pri moji osebni zdravniki nekoliko normalnejše 135/140-80).
Upam, da vam nisem preveč “natrosil”, a takšno je moje realno stanje.
Pri obravnavi srčnih bolnikov ločimo štiri vrste organskih bolezni srca : bolezni zaklopk, bolezni srčnih žil in aorte, bolezni srčne mišice in bolezni prevodnega sistema v srcu ter posebej še visok krvni tlak .Velik napredek medicine v zadnjih desetletjih nam omogoči, da vselej ugotovimo vrsto bolezni in v visokem odstotku tudi uspešno zdravljenje. Poleg navedenih bolezni kardiologi skupaj z drugimi specialisti obravnavajo “funkcionalne” bolezni srca, to so bolezni pri katerih imajo bolniki različne težave (bolečine pri srcu, težko dihanje, neredne srčne utripe, napade hitrega rednega ali nerednega bitja srca), ki so posledica bolezni drugih organov ali hormonskih motenj (zlasti pri ženskah) ali posledica stresnih (živčnih) vplivov. Bolnikov s tako naravo “srčne bolezni”je kar veliko število. V takih primerih se pokaže koristno sodelovanje kardiologov z gastroenterologi, z endokrinologi in predvsem s psihiatri, ki najbolj uspešno zdravijo bolnike s funkcionalnimi srčnimi boleznimi.
Vi ste opravili številne preiskave. Mislim, da je pri vas izključena organska bolezen srčne mišice, srčnih žil in srčnih zaklopk ter, da gre za funkcionalne motnje (neredni utripi = ekstrasistole) zaradi zunanjih vzrokov. Gastroenterolgi sumijo na obolenje želodca ali požiralnika in na funkcionalne motnje zaradi duševnih (stresnih ) obremenitev, ki jih lahko najbolj uspešno zdravijo psihiatri. Sodelovanje kardiologa je potrebno, da ugotovi ali je potrebno invazivno zdravljenje ekstrasistol.
Sem prepričan, da pravilno merite tlak in, da so nekoliko višje vrednosti pri zdravniku psihogenega izvora. Priporočam le, da meritve tlaka opravite zjutraj, ko se vam nikamor ne mudi in si v presledkih nekaj minut merite tlak tri krat ter, da upoštevate pri odmerkih zdravila proti visokemu tlaku po višini tlaka pri tretjem merjenju.
Hvala za izčrpen odgovor.
Tlak izmerjen zjutraj (že prva meritev) je običajno vedno okoli ali pod 120 in spodnja vrednost običajno pod 80. Sem si tudi izmeril že vrednosti zjutraj 100/60, kar bi lahko rekel, da je zelo v redu.
Toda potem grem v službo in začnem zopet razmišljati o višini tlaka in da najverjetneje sedaj več ni takšen kot je bil izmerjen zjutraj in si skozi predstavljam, da imam vrednosti podobne kot jih izmerim pri zdravniku (torej previsoke). In ko razmišljam o teh visokih vrednostih tekom dneva, si predstavljam in zamišljam, da se mi v tistem trenutku povzroča škoda na srcu in ožilju in sem zaradi tega potem zaskrbljen. Verjetno takšno razmišljanje dejansko sam tlak tudi dvigne. Zavedam se, da se tlak tekom dneva spreminja in da je verjetno bolj važno, da je povprečje skozi cel dan na normalni vrednosti npr. 120/80.
Pred leti sem imel 24 urni holter za merjenje tlaka in sem bil zaradi tega tako pod stresom, da sem ob vsaki meritvi nestrpno gledal aparat kaj bo pokazal, a seveda meritev ni bila po moji želji.
Kot vidim je bistveno se sprostiti in ne ves čas tekom dneva razmišljati o krvnem tlaku, srcu in možnih boleznih. In tu mi rekreakcija in tek kar pomagata.
Pa še nekaj, sedaj ko dva dni jemljem ACIPAN za želodec, se mi še ni zgodil cmok in občutek neredenga utripa. Verjetno je potrebno počakati malo daljše obdobje.
Upam pa, da si s tekom (rekreativnim) in temi težavami, ki me morijo, ne škodujem na dolgi rok ali morda celo povzročim neredne utripe?
Bolnike, ki navajajo, da imajo neredne utripe vedno vprašamo kdaj jih je več. Če jih je mnogo več ob obremenitvah, je sumljivo, da je prisotna organska motnja, če jih je več v mirovanju se nagibamo k mnenju, da gre za “čisto” funkcionalno motnjo, ki jo lahko obvladamo z zdravim načinom življenja in z zdravljenjem z anksiolitki in antidepresivi. Mislim, da je tako stanje pri vas. Res je, da tlak, ob skrbi, kratkotrajno poraste, vendar tudi visoki porasti ne škodijo, razen pri starejših ljudeh s hudo aterosklerozo. Lahko mi še pišete.
Pozdrav,
Jutranje meritve tlaka takoj ko sem se vstal iz postelje:
Ob 8.00 – 100/66, čez minuto, 108/79 in čez dve minuti 114/80.
Prva meritev je bila narejena, ko sem bil še čisto “zaspan” in je bila za moje razmere precej nizka, saj je ponavadi čez dan višja. Drugače pa bi morala biti vsaka naslednja meritev še nižje, tako je vsaj ko si merim čez dan, toda zjutraj mi je vsaka meritev nekoliko narasla.
Kako si razlagate, da mi meritve zjutraj, če jih naredim zaporedoma več, le te ne padejo ampak narastejo. Podnevi pa običajno vsaka naslednja pade.
Je možno, da imam ponoči tlak precej nizek, sodeč po prvi meritvi in potem, ko se prebujam narašča in je čez dan višji?
Če bi tako združil povprečje meritev ponoči (npr. 100/70) in povprečje čez dan (npr. 135-140/85 ali nekoliko več), bi dobil povprečje čez dan nekje 120/78. Kaj pravite na tako razmišljanje glede povprečja, se lahko gleda na ta način ali je bistveno, da je vseskozi čez cel dan tlak 120/80?
Hvala in lep pozdrav.
Opravičujem se vam za zelo pozen odgovor (bolezen in mnogo zadolžitev). Bodite brez skrbi glede nihanja vrednosti tlaka. Upam, da vam ,je znano, da imamo nizke vrednosti svojega tlaka ko mirujemo, zlasti okrog druge – tretje ure sredi noči in, da imamo (pri mirovanju) najvišje vrednosti v dopoldanskem času. Mislim, da so vrednosati tlaka pri vas vselej v fizioloških mejah. Ljudem, ki imajo zelo nizke vrednosti tlaka in ob tem so vrtoglavi ali imajo težave, priporočamo redne polurne sprehode, delno s pospešeno hojo, kot zelo primerno zdravljenje. Bodite brez skrbi! Srečno.
Vsako neredno bitje srca imenujemo aritmija. Aritmij je več vrst, napr. ekstrasistolija (posamezni neredni utripi srca). “atrijska fibrilacija” je besedna zveza, ki pomeni, da srce bije povsem neredno (lahko stalno, lahko samo nekaj sekund). Glede na kratkotrajne napade atrijske fibrilacije in ekstrasistol, ki se pri vas ponavljajo je možno, da ni bilo teh motenj ritma tistega dne, ko ste bili na pregledu po Holterju. Morda se bo aritmija le ponovila, če boste imeli na sebi aparat več kot 24 ur.
Spoštovani imela bi eno vprašanje. Ali so ekstrasistole ali prezgodnji utripi, ki se pojavljajo ob naporu,nevarni? Imela sem UZ srca, ki je pokazal minimalni prolaps mitralne zaklopke. Predvsem sem zaskrbljena ker so se mi tej prezgodnji utripi začeli pojavljat npr.ob hitri hoji. Mama je zelo mlada umrla zaradi odpovedi srca (imela je tudi aterosklerozo). Hvala za odgovor. lep pozdrav
Prezgodnji srčni utripi (ekstrasistole) so zelo pogosta motnja srčnega ritma.
Ekstrasistole nastopajo pri zdravih in bolnih srcih. Ko nam bolnik pove, da ima ekstrasistole predvsem ob telesnih obremenitvah (hitra hoja, tek, hoja hrib, itd) gre zelo verjetno za ekstrasistole pri bolnem (?) srcu. Napisali ste, da so pri vas že ugotovili prolaps mitralke, ki je ob rojstvu, v večini primerov, komaj ugotovljiva blaga okvara mitralne zaklopke in počasi napreduje. Lahko napreduje tako počasi, da bolnik do visoke starosti sploh “ne ve da jo ima”, lahko pa malo hitreje in lahko povzroča nastanek motenj srčnega ritma (ekstrasistole) ali blage znake popuščanja srca že v srednji starosti.
Napisali ste, da je vaša mama umrla zelo mlada (?) zaradi odpovedi srca. Morda je umrla zaradi posledic hitro napredujoče ateroskleroze ali hitro npredujočega popuščanja srca pri prolapsu mitralne zaklopke.
Vam svetujem, da opravite obremenitveni poizkus (Holter) s katerim bi lažje ugotovili ali so vaše sedanje ekstrasistole bolj verjetno posledica psihičnih obremenitev. Srečno.