Najdi forum

Naslovnica Forum Zdravje Bolezni srca in ožilja Kardiologija Nihanja srčnega utripa

Nihanja srčnega utripa

Pozdravljeni!

Sem štiridesetletna športnica,zdrava, ne kadim, 53kg/168cm. Že nekaj let redno tečem petkrat na teden po 10 km, čisto za svoj užitek. Pred kratkim sem si kupila merilec srčnega utripa in imam med tekom, ko sem ogreta srčni utrip povprečno 165 udarcev na minuto. Menim, da je to povprečje čisto OK. Težave pa imam kakšen dan, (dvakrat na mesec) ko je frekvenca utripa pri istem tempu teka prevelika (povprečje 180, na nekaj sekund tudi do 225). Tudi pri tem utripu nimam kakšnih težav (ne sopiham), zmogla bi še več, vendar se zaradi frekvence raje “bremzam”. Zanima me samo, če takšna občasna pretiravanja lahko dolgoročno škodujejo srcu? Zakaj prihaja do takšnih mesečnih nihanj? Utrip v mirovanju pa imam od 60 do 80. Najlepše se vam zahvaljujem za odgovor in vas lepo pozdravljam!

Dober dan.

no ja na srce se tudi sama ne spoznam najbolje, tako da nebi mogla kaj veliko reci, ampak tudi mene zanima nekaj glede mojega srca. stara sem 17 let, kmalu bom 18. doma imamo merilec za pritisk, pa me zanima naslednje, prejšnji teden, sem imela nekje povprečje 137/85(za to številko nisem čisto prepričana) utripov pa 91… največkrat tako nekako. ko sem se odpravila k zdravniku je bila njena reakcija nič kaj pretirana, napotila me je za pregled za ščitnico, čeprav ne kažem nobenih drugih znakov (suha koža, nihanje telesne teže…) zanima me, če je to čisto normalno za človeka v moji starosti, me pa tudi zanima, če poznate kakšno taktiko, kako se spopasti s strahom pred odvzemom krvi? naj pa omenim da sem tretji letnik in da je bil tisti teden, pa teden prej tudi, precej hud zame.
pa še to, ko sem prišla od zdravnika, sem vzela persen, da bi se pomirila, zjutraj ko sem vstala, in si izmerila srcni utrip je bil v mejah normale, 123/67 80.
je res mozno da je scitnica? pa se to, ugotovila sem, da ko izdihnem, mi srce utripa veliko počasneje, kot pa takrat ko udihnem, in me samo zanima če je to normalno, da dela se enkrat hitreje pribljizno. noben zdravnik mi ni rekel kot da bi bilo kaj cudnega, ampak samo uprasam.

hvala vam ze v naprej.

Spoštovani,

tudi sama ugotavljam povišan srčni utrip predvsem približno 10 dni pred menstruacijo. Prvi dan menstruacije se mi utrip v mirovanju iz 80 utripov zniža na 65. Med športno aktivnostjo imam v tem času znižan utrip za do 20 udarcev na minuto. Zanima me, ali so lahko tovrstna nihanja povezana s hormonskim neravnovesjem? Ščitnica je bila dvakrat v mejah normale.

Tudi drugače imam nekoliko višji utrip, saj npr. pri lahkotnem teku dosegam vrednosti do 180 udarcev na minuto, vendar pri tem nisem posebno zadihana in nimam posebnih težav. Imam pa pogoste občutke palpitacij in preskakovanja srca – predvsem v predmenstrualnem obdobju. Kardiolog mi je ugotovil minimalni prolaps mitralne zaklopke, drugače je UZ srca v mejah normale. Pred dvema letoma sem opravila obremenitveno testiranje, ki smo ga predčasno zaključili zaradi dosežene maksimalne frekvence 197 utripov/min. Tlak je pri tej frekvenci porastel na 150/100,kardiolog ni opazil posebnosti. Pred dvema mesecema sem nosila holter, ki aritmij ni zaznal, zaznal pa je 1 pavzo. Občasno čutim bolečine v levem delu prsnega koša točno pri srcu ali za prsnico.

Za odgovor se vam najlepše zahvaljujem in vas lepo pozdravljam.

nova
Uredništvo priporoča

Pi navedeni starosti je 100% srčna frekvenca okrog 180/min. Glede na redne tedenske teke bi pričakoval, da ne bo srčna frekvenca posebno visoka tudi ob visokih obremenitvah. Ker nimate posebnih teav (zadihanost) tudi pri visokih srčnih frekvencah, ni zadržkov da nadaljujejte z dosedanjimi obremenitvami. Pomembno je ugotoviti po kolikšnem času po končani obremenitvi se srčna frekvenca vrne na izhodno. Pri zdravem srcu se to zgodi v teku treh minut po končani obremenitvi.

Lep pozdrav! prim. Boris Cibic, dr. med. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije www.zasrce.si

Spoštovani
Tudi jaz imam vprašanje na to temo.
Stara sem 32, 165 cm/60 kg, sicer zdrava. SPomladi sem se po kakem letu spet začela gibati, najprej sem hodila, potem sem se počasi uvedla v tek. Zdaj imam že toliko kondicije, da zmorem 50 minut lahkotno teči, potem ko se ogrejem s hitro hojo.
Pred kratkim pa sem si kupila merilec utripa in me je presenetilo, da imam tudi v mirovanju visok pulz – 89-90, ko počasi tečem, pa 150-160.
Ali to ni nič posebnega ali pa je kaj narobe? Sicer se mi po obremenitvi pulz hitro zniža.
hvala

verjetno vam je kardiolog že povedal, da imajo bolniki s prolapsom mitralne zaklopke pogostoma različne motnje deovanja srca in tudi različne neprijetne senzacije v predelu srca. Zaradi njih ni vam treba biti v skrbeh. Če so težave zelo moteče bolnikom zdravniki predpišejo nizke odmerke zdravil iz skupine beta blokatorjev. Morda bi vam pomagale Ni zadržkov za redno športno-rekreativno dejavnost

Boris Cibic

Lep pozdrav! prim. Boris Cibic, dr. med. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije www.zasrce.si

Odvzem krvi je tako majhen in tako malo boleč poseg, da je strah pred njim povsem odveč. Menim, da ni potrebna pomoč psihologa ali psihiatra. Verjetno zadostuje blago pomirjevalo (Persen). Pri obravnavi srčnega utripa je v vseh knjigah v poglavjih o srcu navedeno, da je srčni utrip malo hitrejši pri vdihu in počasnejši pri izdihu. Vtis imam, da imate povsem zdravo srce in, da ni zadržkov za redne telesne obremenitve in aerobno vadbo. Tudi vrednsti krvnega tlaka so v normalnih mejah.

Boris Cibic

Lep pozdrav! prim. Boris Cibic, dr. med. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije www.zasrce.si

po mednarodnem dogovoru , srčna frekvenca v mirovanju med 60 – 100 utripi na minuto, je v normalnih mejah. Ker je mnogo krat srčna frekvenca nad 80 utripi na minuto tudi znak bolezni smo dolžni ugotoviti njen vzrok. Vzroki so številni, napr. slabokrvnost, povišana telesna temperatura, preveliko delovanje ščitnice, živčne obremenitve, itd. Če so organske bolezni izključene bolniku priporočamo aerobno vadbo in športno-rekreativno dejavnost, ki sta izkazala najbolj smotrna ukrepa za znižanje srčne frekvence. Srčno frekvenco lahko znižamo tudi s številnimi zdravili.

Boris Cibic

Lep pozdrav! prim. Boris Cibic, dr. med. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije www.zasrce.si

Pozdravljeni…mene zanima koliko je življensko nevarno nihanje srčnega utripa?
Mama je stara 77 let,že leta se zdravi z zdravili marevan,z zdravili proti visokemu pritisku in s concorjem…zadnji teden jo ponoči duši,bila je pri zdravniku,kjer so ugotovili nihanja srčnega utripa,od 100 naprej v miruvanju…zdravnica ji je povečala dozo zdravil concor(zdaj jemlje 2x dnevno)…zanima me na kaj moram biti pozorna,da se stanje ne bi poslabšalo in predvsem koliko je to življenjsko nevarno!
Hvala,lp

Zelo verjetno ima vaša mama “atrijsko fibrilacijo”, pri kateri je srčni ritem povsem nereden in srčna frekvenca zelo spremenljiva. Če se bolnik ne zdravi, srčna frekvenca lahko zelo poraste in bolnik težko diha. Z ustreznimi zdravili zaviramo preveliko hitrost srčnega bitja, težko pa uspemo ponovno vzpostaviti normalen reden srčni ritem. V večini primerov se zadovoljimo, če pri bolnikih dosežemo srčno frekvenco okrob 80 – 120 utripov v minuti in zadovoljivo odvajanje vode. V zaščito pred možgansko kapjo, h kateri bolj nagibajo bolniki z nerednim srčnim ritmom predpišemo zdravilo za “redčenje krvi” Marevan.

Lep pozdrav! prim. Boris Cibic, dr. med. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije www.zasrce.si

Tudi mene zanima nihanje utripa. V mirovanju ga imam običajno od 60-80. Vsak dan hodim na sprehod in zadnje dni opažam, da ko hodim čutim hitri utrip in sem tudi zadihana. Po blagem klančku je utrip okoli 140, po ravnem pa 130. Ali je to v mejah normale? Ali tudi mrzel zrak vpliva na frekvenco pulsa? Stara sem 55 let.
Hvala za odgovor in lep pozdrav.

Pri običajnih sprehodih po mestu se srčna frekvenca komaj poveča. Nekoliko več se poveča že pri manjših vzpetinah ali pri hitri hoji ali pri hoji ob hladnem zraku.
Napisali ste, da ste stari 55 let, da se pri hitri hoji nekoliko zadihate in, da se vam precej poveča srčna frekvenca že pri manjših obremenitvah. Lahko so navedeni pojavi samo posledica premajhne redne telesne aktivnosti ali znak blage ošibitve srca zaradi začetne starosti, ali znak začetnega zoženja srčnih žil. Verjetno ne bo vašemu zdravniku težko ugotoviti dejansko stanje že z običajnimi pregledi (EKG, Rentgen pljuč in srca)

Lep pozdrav! prim. Boris Cibic, dr. med. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije www.zasrce.si

Pozdravljeni dr. Cibic. Res sem odšla do svoje zdravnice. Ker me tahikardija prebuja tudi ponoči,
in sem sicer anksiozna je težave pripisala temu stanju. Izmerila mi je pritisk, pulz in je bilo vse OK. Potem pa mi je naredila še EKG. Na izvidu ekg je pisalo ishemia miokarda, kolikor se spomnim ST – 0,5 left ???reloaded. Tako sem se ustrašila, še zdaj ne pridem k sebi. Zdravnica mi je razložila, da je v začetnem delu ekg-ja prisotna tresavica (res me je malo zeblo-ali je to lahko vzrok?) in da računalnik pač to zazna kot motnjo. Ali je to res možno, ali me je hotela samo pomiriti? Tako me je strah. In mi je dala napotnico za cikloergometrijo. Napotna diagnoza angina pectoris neopredeljena. Ker ne bom kar takoj na vrsti, kaj to vse skupaj pomeni, ali je moj strah upravičen?
Hvala za odgovor in lp

Mislim, da vam je vaša zdravnica odgovorila pravilno. EKG-aparat je zelo občutljiva naprava, ki zazna vsak treslaj. Črte, ki na papirju nastanejo ob delovanju srca, so lahko zelo spremenjene, kadar preiskovanec ni povsem miren in lahko zdravnika zapeljejo.Včasih zadostuje psihična napetost, da se nekoliko spremeni potek črte na EKG-papirju in težko se odločimo ali je ugotovljena sprememba posledica živčne napetosti ali pa trenutne nezadostne prekrvitve srca. V takih primerih pri preiskovancu opravimo obremenitveno testiranje, ki nam, skoraj sto odstotno, omogoča ugotovitev dejanskega stanja. Po potrebi opravimo še scintigrafijo srca s katero razrešimo še zadnje dvome pred slikanjem srčnih žil (koronarografija). Na osnovi dosedanjih podatkov se bolj nagibam k mnenju, da imate srce (konkretno – srčne žile)zdravo. Srečno.
n

Lep pozdrav! prim. Boris Cibic, dr. med. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije www.zasrce.si

Najlepša hvala za odgovor in lep pozdrav.

Odgovor ni potreben

Lep pozdrav! prim. Boris Cibic, dr. med. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije www.zasrce.si

Pozdravljeni še enkrat. Opravila sem cikloergometrijo in dobila izvid.
Prosim za razlago.
EKG v mirovanju: sin. ritem, frekvenca 96, lev os, levi prednji hemiblok, ascendentne denivelacije ST spojnice za 0,5 mm v V4,V5in V6,ter D3 in AVF.
Med hiperventilacijo brez dodatnih sprememb, opisane denivelacije nekoliko izrazitejše horizontalne.

Med obremenitvijo brez dinamike ST spojnice.
Med počitkom EKG enak izhodnemu.
Med obremenitvijo brez dinamike ST spojnice značilne za srčno ishemijo. Nakazane denivelacije v posameznih odvodih so vidne že v mirovanju in med hiperventilacijo. Bolnica je zmogla obremenitev s 85W, kar je 5 MET, poraba kisika za tretjino okrnjena. Bolnica je bila proti koncu preiskave zelo prestrašena in povedala, da večje obremenitve zaradi strahu ni zmogla, zato je bila obremenitev tudi ustavljena. Ustrezno gibanje krvnega tlaka, na koncu obremenitve blag upad iz 265 na 155, bolnica je že zaključevala z jakostjo obremenitve. Motenj ritma nismo zabeležili. Ustrezen porast srčne frekvence. Glede na ostale spremembe v EKG, ki so vidne v mirovanju in nato med počitkom, niso specifične za srčno ishemijo, so pa sumljive. V kolikor je pri bolnici visok sum za ishemično bolezen srca, svetujem vsaj še UZ in ev. scintigrafijo miokarda.

Dr. Cibic, kaj to vse skupaj pomeni? Kot sem že povedala sem zelo anksiozna in tudi na to preiskavo sem odšla izrazito vznemirjena, ko sem podpisovala soglasje in ko sem videla, da se med preiskavo lahko dogodi infarkt sploh nisem bila več prepričana, da bi jo opravila.No, pa sem jo in izgleda, da ne preveč dobro. Kaj to pomeni, da spremembe niso specifične, so pa sumljive? Ali je moj strah upravičen, ali imam bolno srce in kaj me čaka? Saj imam veliko zdravstvenih težav, pa jih kar pripisujem anksioznosti, očitno pa tokrat ni tako.
Hvala za vaše mnenje in vas lepo pozdravljam.
Kakšno je vaše mnenje kot izkušenega kardiologa?

Še nekaj bi dodala k prejšnjemu postu. Omenila bi, da sem imela v zadnjih 20 letih štiri operacije, od tega eno, zelo zahtevno, ki je trajala sedem ur, tako, da sem bila kar obremenjena z narkozami.
Drugo pa, od leta 2000 jemljem tablete proti pritisku, do takrat sem imela celo življenje izredno nizek pritisk. V zadnjem času sem se poleg teh tahikardijtudi sicer slabo počutila. Pritisk si ne merim prav pogosto,zdaj pa sem ga nekajkrat in je bil vedno nizek, tako zjutraj, kot zvečer od 100-120/70-76- Jemljem pa Loristo 50 H zjutraj in navadno Loristo 50 zvečer. In sem premišljevala, kaj če se mi pritisk ponoči preveč zniža in morda to povzroča tahikardijo. Ker vedno se je začelo v postelji, okoli 100, ko pa sem vstala pa od 130 do 140. Zdaj dva dni vzamem zvečer polovico Loriste in ta dva dneva sem dobro spala, utrip je normalen.
Upam, da vas preveč ne nadlegujem, hvala za potrpežljivost in
lep pozdrav.

Napisali ste “Upam, da vas preveč ne nadlegujem”. Ko sem se pred 70 leti vpisal na Medicinsko fakulteto sem že vedel kaj me čaka, …da me bodo nadlegovali ljudje, ki se ne počutijo zdravi. Vaš dopis sem prebral zelo pozorno, vendar še nisem prepričan, da imate bolno srce. Na pregledu EKG so ugotovili manjšo prevodno motnjo, ki vam ne povzroča nobene težave, zahteva pa zdrav način življenja (redno zdravljenje visokega krvnega tlaka, holesterola, glukoze v krvi, nekajenje, omejeno uživanje alkohola, izdatno gibanje, pravilno telesno težo, itd.). Mislim, da je vaš strah pred srčno boleznijo pretiran in prav od več.Priporočam vam, da občasno vzamete pomirjevalno zdravilo in predvsem, da ne zanemarite koristi (3 – 4 krat na teden) polurnih sprehodov z vmesnimi fazami hitre hoje. Vsekakor verjamem, da so vaši zdravniki vas pripravljeni napotiti na dodatne preiskave, da še bolj natančno ugotovijo stanje vašega srca in ustrezno ukrepajo.

Lep pozdrav! prim. Boris Cibic, dr. med. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije www.zasrce.si

že odgovorjeno.

Lep pozdrav! prim. Boris Cibic, dr. med. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije www.zasrce.si

New Report

Close