Pozdravljeni,

Oglašam se vam, ker me skrbijo spremembe, ki se pojavljajo v EKG posnetkih, a jim moja osebna zdravnica ne namenja posebne pozornosti.
Postavljeni kardiološki diagnozi (spremljana sem od 6. leta) sta: minimalna mitralna regurgitacija zaradi prolapsa zadnjega lista ter minimalna funkcionalna trikuspidalna insuficienca. Slednja je bila prvikrat zabeležena sicer šele leta 2007. (Prolaps mitralne zaklopke znan od leta 1996.) (Zadnjikrat sem bila pri kardiologu celostno pregledana 16. februarja 2016, ko je bil izvid UZ takšen: votlina levega prekata je normalne velikosti. Stene niso zadebeljene. Globalna sistolična funkcija je normalna (EF/1D = 67%). Ni znakov za diastolično disfunkcijo. Ni segmentnih motenj krčljivosti. Desni prekat je normalne velikosti, prosta stena ni zadebeljena, je primerno krčljiv. Oba atrija sta normalne velikosti. Bulbus aorte je normalne velikosti. Aortna zaklopka je morfološko in funkcionalno normalna. Mitralna zaklopka je morfološko normalna, zadnji list holosistolično prolabira, prisotna je minimalna insuficienca. Trikuspidalna zaklopka je morfološko normalna, minimalno regurgitira. Indirektno ocenjen sistolični tlak v desnem prekatu (22 mm Hg + CVP) kaže normalen tlak v pljučni cirkulaciji. Področje perikarda je normalno.
Ob prolapsu pa imam diagnosticirane tudi prekatne motnje ritma LOWN 2. Holter izvid iz leta 2013 je sledeč: Sinusni ritem z razponom od 40 do 133 (vse tahikardije = sinusne tahikardije). Diuralni ritem povsem ohranjen. Variabilnost srčne frekvence je velika, vagotna modulacija je dominantna (SDNNN = 205s, pNN50 = 53,3). Posnetih je 309 SVES in 1212 VES 81,53% (2 para) ST sprememb ni.
EKG, ki ste mi ga posneli lani, 4. februarja, je pokazal (citiram): sinusni ritem, fr. 56/min, intermedirarna el. os, blage in nespecifične repolarizacije prekatov.
Na obremenitvenem testu 23. 9. 2014 sem dosegla 82% teoretičnega maksimalnega srčnega utripa (156 utripov, max. teor. utrip: 190), test je bil prekinjen zaradi utrujenosti. Dvojni produkt je bil 28.704. Stenokardije in ishemičnih sprememb v EKG z obremenitvijo niso izzvali. Ugotovljena je bila zmanjšana zmogljivost (po tem sem se začela intenzivneje gibati, kar sem nekoliko spet opustila, a ne povsem (gl. zg.)). Navedeno je še: v mirovanju pred obremenitvijo so bile v EGA VES v obliki bigeminusa, med obremenitvijo so bile redkejše, v fazi počitka se je spet pojavil bigeminus.
Za umirjanje srčnega ritma mi je bilo priporočeno uživanje magnezija, a ne zdi se, da bi zelo pomagalo; mislim, da so moji prezgodnji utripi zelo povezani s stresom in anksioznostjo – kadar nisem anksiozna je moj srčni ritem večinoma povsem normalen, navadno s fr. cca. 60/min.
Zaskrbljena sem, ker se je od leta 2015 v mojih EKG posnetkih večkrat pojavljal rezultat non specific ST depression (če prav razumem ‘depresija ST spojnice’): doma imam izvid s tem rezultatom s 5. 10. 2015, 16. maja, ko sem doživela panični napad ob bolečinah v prsih pa se je pojavil tudi rezultat moderate ST depression 0,05+mV ST depression (odčitano na urgenci). Nazadnje se je pojavil rezultat non specific ST depression na EKG prejšnji petek, 10. 2. 2017. Na EKG pri kardiologu 16. 2. 2016 je bilo ugotovljeno tudi: respiratorna aritmija in ‘blage in nespecifične motnje repolarizacije prekatov’.
Prebrala sem sicer nekaj znanstvenih medicinskih raziskav, ki ugotavljajo, da so spremembe ST-T segmenta v EKG pri ljudem s prolapsom mitralne zaklopke pogostejše/se večkrat vidijo v EKG posnetku, a vseeno me skrbi, ker je pri meni ta rezultat dokaj nov in ker sem seveda prebrala tudi druge razloge za takšen rezultat, vključno s tem, da zdravniki prepogosto odpravljajo paciente z rezultatom ‘non specific ST depression’ brez nadaljnjih preiskav in da ta rezultat vendarle ni ‘normalen’. Ker se meni ponavlja/ni bil prisoten samo enkrat, me še zlasti skrbi.
Osebno čutim več motenj ritma in te motnje se mi zdijo intenzivnejše kot poprej (brala sem tudi, da je to običajno, da lahko št. ekstrasistol pri pacientih z leti narašča). Pogosteje se mi dogaja, da se mi ne zdi le, da mi srce ‘razbija’, temveč kot da mi v nekem trenutku srce ‘zapleše’ in se kar ustavi – zelo neprijeten občutek je, nisem ga vajena/se pojavlja šele nekako v zadnjih mesecih/morda zadnjem letu. Morda je smiselno omeniti, da so se težave stopnjevale v času, ko so se pojavile hormonske motnje (estrogenska dominanca).
Morda so pomembni še sledeči osebni podatki:
Visoka sem 183cm, imam 62kg, moj krvni tlak je cca. 100/60, zadnjikrat merjen holesterol in maščobe: Celokupni holesterol 4,4, HDL: 1,8, LDL 2,3, trigliceridi 0,8. Glukoza: 5,3. Kalij (ref. vred. 3,8 – 5.5): 4,8, magnezij (ref. vred. 0,66 – 1,07): 0,86. (Vsi navedeni rezultati so s 30. 3. 2016). Prehranjujem se vegansko, jem malo predelane hrane. Hodim na redne sprehode, a lahko bi bila bolj fizično aktivna. Imam policistične jajčnike in estrogensko dominanco. Ščitnični hormoni so bili do sedaj vselej v redu, ravno so mi jih dali (ponovno?) preveriti, čakam na rezultat. Sicer sem anksiozna in pogosto v stresu.
Kakšno je vaše mnenje? Bi bilo potrebno ponoviti Holter preiskavo, obremenitveni test … še kaj? Ali me skrbi upravičeno ali pa se (ponovno) preveč obremenjujem? Kaj mi lahko svetujete?
Hvala za odgovor,
vse dobro!

Hvala za zaupanje. Mislim da je edina organska, sicer majhna, okvara v srcu prolaps mitralke, ki je “kriv” za pogoste motnje ritma, ki jih spremlja ali povzroča anksiozno stanje, tipična težava pri mitralnem prolapsu. Skušajte živeti čim bolj zdravo. Glede prehrane nimam pripomb. Svetujem čim več rednega gibanja (polurni sprehodi, delno s pospešeno hojo 5 – 6 krat na teden), nekajenje, izogibaje stresom, izdatni nočni počitki, po potrebi blaga pomirjevala (na pr. tablete Persen, ki so v prosti prodaji). Srečno.