Forum.Over.Net

Odgovori: Kot sem ves čas govorila --

Pregled teme
xenna_warrior
On se ne more kar sama od sebe odločit kako oz. kam (zakaj) ti bo dajal preživnino za malo. Če ne bo dal vsega v nakazilu - ga boš pač terjala.

MOj B je tudi takrat imel neke podobne ideje (pol preživnine meni, pol pa za varčevanje), potem pa so mu odvetnica (moja) IN sodnica povedala, da je prživnina namenjena za PREŽIVLJANJE otroka - ZDAJ in ne pri 18. letih in da nima kaj komplicirat.

Če pa tvoj mislim, da plačuje preveč, naj da predlog za zmanjšanje.
Citiraj
Ay
Jaz ne morem tekmovat z očetom mojega otroka kar se tiče financ. Vsakič, ko je pri njem, dobi kakšno novo igračo, ponavadi kakšno fensi zadevo. Seveda igrača ostane pri očetu. Otroku pa je zelo hudo, ko mi doma pripoveduje, kaj je dobila in kako bi se s tistim igrala tudi doma. Po novem pa se je gospod B. spomnil, da vse preživnine ne porabim za otroka, da mene ne bo financiral in seveda jo ne bom dobivala v dogovorjeni višini. Gospod bo raje del denarja nalagal za otrokovo prihodnost, da ga bo lahko koristila ob polnoletnosti... Kdo pa bo živel iz meseca v mesec? Zdaj jo raje zasipava z novimi oblačili (seveda priznanih firm) in mi to vsakič vrže pod nos... ker je jaz očitno ne znam oblačiti in on ve, kaj otrok potrebuje... Sploh ni težava v tem, da dobi določeni stvari od njega, problem je, ker potem ne zna več cenit tega. No, kar se pa stikov tiče... prejšnji teden je gospod napovedal, da ga pač septembra ne bo... in tako otroka ne bo videl cela dva meseca. Jaz si pa želim, da bi s svojim očetom preživela čim več skupnega in kvalitetnega časa, ker ga otrok obožuje in pogreša. Čeprav sem bila prevarana in razočarana ne nagajam. Nagajati nama je začel on po približno pol leta, ko sem bila že tako vesela, da imam mir...
Citiraj
j6534
Kaj naj rečem, ubogi predvsem otrok, pa tudi ti, ko vidiš, kam takšno razvajanje pelje.
Če se otrokova mati obnaša na opisani način, bo narobe vse kar mu boš dal in vse česar mu ne boš dal. Če boš tekmoval z njo, bo otrok vedno bolj razvajen, predvsem pa plitev človek, ki ceni le materialne dobrine. Če mu ne boš več kupoval stvari, se bo vsaj delno ustavila tudi ona. Res, da bo otroku dopovedovala, kako skop si in kako mu nič ne daš, a otrok si bo prav gotovo zapomnil tudi, kako se ukvarjaš z njim in predvsem to, kar počneta skupaj. Počnita nekaj, kar je samo vajino. Recimo igrajta badminton (kako se že prav piše?), tekajta za nogometno žogo, lovita ribe ali pa mu beri kakšne knjige, ki naj ostanejo ri tebi, da bo čakal nadaljevanje napete zgodbe.
Ko bo malo večji in bo znal razmišljati z svojo glavo, pa mu pokaži seznam stvari, ki si mu jih želel kupiti, a jih nisi, ker... Če bo ob zapisani stvari še cena in na hranilni knjižici denar, ki bi ga dal zanjo, bo ta denar v času, ko bo dovolj zrel, še kako pametno uporabil. Pa tudi spremenil mnenje o tvoji "skoposti". Težko, vem, a otroke nimamo radi samo tako, da bi nas oboževali zdaj, ampak s stisnjenimi zobmi velikokrat ravnamo tako, da sedaj niso zadovoljni, a bomo z nepriljubljenim ravnanjem dosegli bolj odmaknjene vzgojne cilje ...
Citiraj
katarina
[quote Oče]Marsikatera od vas več kot očitno razume kako zoprno je podkupovanje s strani starša, ki ga otrok samo občasno vidi, si pa po drugi strani toliko težje predstavlja kako zgleda, ko otrok živi v okolju dokaj konstantnega podkupovanja.

Glejte, stiki so že po svoji naravi bolj kot karkoli drugega zgolj daljši obiski pri očetu, težko bi jih imeli za tako kvaliteten stik, ki bi lahko kakorkoli bistveno in dolgoročno vplival na vzgojo otroka. Seveda se s svojim sinom igram, hodim na izlete, skupaj brcava žogo, bereva pravljice, se učiva črke. Ampak tistih nekaj uric na teden je premalo, da bi sin moj življenjski stil ponotranjil. V končni fazi pa, ne morem mimo tega, da tudi meni nekaj pomeni, da se otrok, ko je stran od mene, igra z igračo, ki sem mu jo jaz dal, s katero sem ga jaz razveselil. Podkupovanje s strani moje bivše, me oropa tega, posrednega stika z otrokom.

Podkupovanje, ki sem ga opisal se je skoncentriralo samo na materialni vidik, o nematerilnem podkupovanju, v okviru katerega mu moja bivša dovoljuje praktično neomejeno igranje igric, gledanja TV, kupovanja vseh mogočih DVD-jev - mogoče o tem kdaj drugič, ko se mi bo spet ljubilo nekoliko več tipkat[/quote]

amen.

tvoja žena bi pa najbrž napisala kako malo daš otroku, da mu ne kupiš nobene pametne igrače, da varčuješ na vseh področjih, da mu nič ne privoščiš ... ko bo pa otrok star 12,13,15 let in ji bo zrasel vrh glave, ko ga ne bo mogla več obvladovat ... ga bo pa tebi poslala. in boš popravljal škodo, ki se je itak ne da popravit.

sve u ime ljubavi ...
Citiraj
Oče
Marsikatera od vas več kot očitno razume kako zoprno je podkupovanje s strani starša, ki ga otrok samo občasno vidi, si pa po drugi strani toliko težje predstavlja kako zgleda, ko otrok živi v okolju dokaj konstantnega podkupovanja.

Glejte, stiki so že po svoji naravi bolj kot karkoli drugega zgolj daljši obiski pri očetu, težko bi jih imeli za tako kvaliteten stik, ki bi lahko kakorkoli bistveno in dolgoročno vplival na vzgojo otroka. Seveda se s svojim sinom igram, hodim na izlete, skupaj brcava žogo, bereva pravljice, se učiva črke. Ampak tistih nekaj uric na teden je premalo, da bi sin moj življenjski stil ponotranjil. V končni fazi pa, ne morem mimo tega, da tudi meni nekaj pomeni, da se otrok, ko je stran od mene, igra z igračo, ki sem mu jo jaz dal, s katero sem ga jaz razveselil. Podkupovanje s strani moje bivše, me oropa tega, posrednega stika z otrokom.

Podkupovanje, ki sem ga opisal se je skoncentriralo samo na materialni vidik, o nematerilnem podkupovanju, v okviru katerega mu moja bivša dovoljuje praktično neomejeno igranje igric, gledanja TV, kupovanja vseh mogočih DVD-jev - mogoče o tem kdaj drugič, ko se mi bo spet ljubilo nekoliko več tipkat
Citiraj
valenska
Oče - žalostno je to, kar se dogaja.
Vidim, da razumsko gledaš na situacijo in že sam spoznavaš, da
bo v tej tekmi oče:mama takratko potegnil sin, ki izkorišča in z leti bo vedno bolj izkoriščal vajino tekmovalnost (oz. tvoje bivše žene).
In iz tega ne bo nič dobrega.

Ni kaj dodati.
Citiraj
AsTra
Zelo dobro razumem o čem govoriš. Pri nas situacija sicer ni tako "drastična" in v večji meri tudi ne gre za nagajanje, pa me vseeno zelo boli, ker moj bivši vse gleda samo skozi denar in darila in to avtomatsko prenaša na sina. Kupuje mu nerazumsko draga darila in dopuste v eksotičnih deželah, kjer cel dan potekajo fensi animacije (očeta pa komaj vidi) in je sladoled in čips na razpolago v neomejenih količinah. Kolo in smuče (vsako leto vse novo) ima najbrž najdražje v slo.... pa še bi lahko naštevala. Moj bivši sicer dovolj zasluži, da si to lahko privošči, ampak vrednote, ki jih s tem izkazuje sinu so pa na žalost zelo plehke. V novi vezi s partnerjem vzgajava in pretežno tudi preživljava tri otroke in jih poskušava učiti pravih vrednot in skromnosti - je pa to ob tako zelo drugačnem razmišljanju mojega B. kar težko. Glede na opisano boš tudi ti težko kaj konkretnega dosegel, spremenil (pri bivši, mislim). Glede na to, da imata drugače zgledne odnose, bi bilo škoda drezati v to, ker pri B. lahko hitro prideš navskriž, kar pa seveda najbolj občutijo otroci! Moj B. je prepričan, da je denar sveta vladar in edino merilo sreče v življenju, žal.

Dejstvo je, da si bo tvoj otrok (kar vidim tudi pri nas in to vedno bolj), veliko bolj zapomnil celodnevni ribolov, pravo taborjenje v divjini čez vikend, izdelovanje maket, lesenih izdelkov, pleskanje stanovanja, izlet v neznano.... skratka to, da bo čutil, da se mu posvetiš z dušo in telesom in uživaš z njim.
Kaj misliš o katerem dopustu je sin s takim navdušenjem pripovedoval babici - kampiranjem ali eksotiki za 10x vrednost? Kaj ne smemo vreči v smeti? Doma izdelane ladice iz plastičene steklenice (avto na daljinca pa je že zdavnaj pase:-).

Veliko užitkov s sinom ti želim, A.
Citiraj
xenna_warrior
Zelo žalostno. Od sedaj naprej poskusi sinu ne kupovati igrač in daril, ampak naredita kaj skupaj, počnita kaj skupaj - nekaj kar se ne da kupiti v večji obliki. Pa še sinu boš poskušal vcepiti nematerialne vrednoste, da bo znal ceniti prijetne skupne trenutke in ne samo daril.

Tudi moj sin pri očetu vedno nekaj dobi (babica, teta, ...) - pa če sem odkrita gre velikokrat za cenene bedarije (poceni plišaste igračke, avtomobilčki iz 199 šop, ki se takoj zlomi in podobno) in to samo zato, ker se otrok razveseli darila (kakršnegakoli) in mislijo, da ga s tem kupujejo. Namesto vse te šare, bi mu lahko kupili pametno, vzgojno igrico ali kaj takšnega.

No jaz sem se s tem nehala obremenjevat (otrok bo selj ko prej sam ugotovil kam pes taco moli), vendar mu jaz zaradi tega ne kupujem več kot prej. Raje si vzamem čas in se igram z njim.
Citiraj
Oče
Podkupovanje, tudi to je oblika nagajanja


Ločila sva se zelo kulturno, najin odnos je enostavno razpadel in ločitev je bila zgolj formalnost. Med nama ni bilo varanja, nasilja, alkohola, enostavno najina veza je postala najprej mlaka nato pa še (finančno) breme. Moja bivša je bila pri svojih 35letih brez enega samega oddelenage leta, brez kakršne koli želje, da bi si poiskala kakršno koli obliko plačane zaposlitve, magari na črno, ki bi vsaj malo prispevala v družinski budget, vendar z izredno zapravljivo žilico. Moj odhod jo je dobesedno prisilil, da si je našla prvo službo. Vse v zakonski zvezi pridelane dolgove in kredite sem odnesel s sabo. V teh mesecih bom odplačal še zadnji obrok kredita, najetega za nakup nekdaj skupnega stanovanja, ki pa sem ga ob odhodu po nasvetu prijatelja odvetnika zaradi njene zapravljivosti, prepisal na najinega otroka in v katerem ona skupaj s sinom biva.

Tudi post ločitveni odnosi so bili in so še na dokaj visokem nivoju, pa vendar se moram še danes po več kot 3 letih od ločitve vedno znova krepko ugrizniti v jezik vsakič, ko se zgodi podkupovanje.

Ko sem sinu za rojstni dan kupil dolgo željeno gusarsko ladijo, je ona ob naslednji priliki (čez 14 dni) sinu kupila večjo, lepšo in dražjo. Kar tako iz lufta. Odkar sem sina prvič peljal gledat film v kino, ona nikoli ne izpusti niti enega otroškega filma v kinu, tako da izlet v kino zame ne ostaja več kot opcija. Ko sva se menila, da bova sinu skupaj kupila novo kolo, ker je starega prerastel, pa je naslednji dan sin že dobil novo kolo, čeprav je bil en dan prej dogovor popolnoma drugačen. Žal je bilo zaradi njenega nepoznavanja koles, kupljeno premajhno kolo, oz. bo kolo za sina uporabno le eno sezono, potem pa ga bo otrok zaradi svoje fizične konstitucije žal prerastel.

Lani ob koncu dopusta sem otrokom (svojemu sinu in trem nečakom) s katerimi smo dopustovali ob čakanju na trajekt dal 100 kun, da so si na štantu kupili spominke iz dopusta. Moj sin si je izbral stekleničko v kateri je bila drobcena ladijca. Ko se je vrnil z dopusta z mojo bivšo, mi je pokazal ladijo s štanta spominkov za 200 EUROV!

Moja bivša vsako moje darilo ali drobno pozornost do sina nemudoma "preplača", oziroma že v naprej prepreči, da bi sinu pozornost sploh lahko izkazal.

Problem po treh letih in stalnemu podkupovanju in igranju najbolj kul starša je pa v tem, da moj sin ne ceni več ničesar kar ni veliko, bleščeče in drago.

Pri vsem tem, pa žal vem, da je moja bivša, že spet do vratu v dolgovih. Kar je najhujše, gledati moram, kako moj lastni sin prevezma njen neodgovorni odnos do denarja, stavri in do življenja samega.
Citiraj
valenska
Nyka 1234, res si čudna.
Poskrbeti za to, da dobiš preživnino za otroka, ni tvoja pravica.
To je tvoja DOLŽNOST. Zaradi otroka si dolžna to urediti.

Kaj pa ti bo rekel otrok, ko bo starejši in mu boš povedala, da nisi hotela preživnine? Mogoče otroku to ne bo prav.
Citiraj
NevaM
Joj, to moram povedat! Moram spravit ven.

danes sem tak jezna...razočarana. Moj bivši je prezaseden, da bi ta viken menjal dneva, ko vidi sina. Včeraj sem ga prosila, če bi lahko imel sina namesto v soboto, nedeljo. Pri nas imamo namreč piknik, kjer se bo zbralo vse širno sorodstvo. Vsi otroci. Tudi tisti, ki jih že pol leta nisem videla. Saj mogoče mislite, da je to samo piknik, pa ni. Takle se zgodi le tu 1x na leto. In mojega sina ne bo zraven. Ker oči ne more menjat. Jaz sem tolerirala vse njegove obveznosti in mnejave 4 mesece, ko so prišli njegovi sorodniki od daleč, sem puustila, da je sin pri njih (kljub temu, da ni bilo tako določeno). Vedno sem se prilagajala. Zdaj sem dva tedna nazaj potrebovala dan, da sem šla na en posvet za otroka in ker ga nisem hotela mučit in daleč vozit, potem pa še tam da bi sedel pri miru, sem prosila bišega in se je strinjal (še prej sem poslušala litanije, kako se bo on pa te že žrtvoval za otroka in ga vzel še v nedeljo-drugače bi ga naj imel samo v soboto).Ko sem ga včeraj prosila, pa mi je rekel, da ima dovolj tega, da si kr naprej nekaj zmišljujem in da je že 5x menjal zaradi mene, hmmmm?! Ne vem kdaj 5x, ne vem če zaradi mene, v končni fazi pa bi lahko bil vesel časa s sinom! Skratka...

Pa ne mislit, da mu težim. Ko je mali pri njemu ne kličem, ne gnjavim. Če pokliče, ko je mali doma pri meni, mu ga dam na telefon, da se pogovorita, včasih mali sam prinese gsm in pravi tata in mu ga pokličem. Skratka vzela sem situacijo za dano. Vedno, ko j enesramen se postavim v njegovo vlogo in mu nekako oprostim, ampak to... Tega pa ne razumem.

joj :-(((
Citiraj
eva7
Tinchi in Rakica,
se strinjam z vama.
Pri nas se dogaja podobno, pa še dva taka primera poznam.
Pa nobena "zatežena mama" niti ne klicari, ne teži očetu, ker ta preprosto "nima časa".

Žalostno, vendar resnično.
Citiraj
WildWind
0"99


Jaz sem se sprejaznila s tem, da je on on in jaz jaz, da njega ne bom spremenila....in še nekaj, takšno premlevanje škodi zdravju in lepoti:)))



Wind

p.s.: ...ampak vseen nam godi, kadar se naše mnenje o njem (še posebej o slabih lastnostih) izkaže za resnično:)..takrat nam vsi hudički planejo ven in se hehetajo....ampak tudi to se da prerasti...
Citiraj
nyka1234
Zanimiva tema in še bolj zanimivi odgovori. Naj povem še svojo zgodbo. Ko sem bila noseča sva šla z partnerjem narazen, na mojo pobudo ker enostavno ni šlo več naprej. Sprva je bilm nesramen in prizadet, potem pa je to sprejel. Imam punčko staro 2 meseca. Prihaja na obiske skoraj vsak dan, včasih prinese kakšne plenice in mleko. preživnine ne plačuje, Očetovstvo pa je priznal.
Ostala sva v dobrih prijateljskih odnosih, brez nagajanja in prepirov in ne vidim nobenega razloga da v prihodnosti nebi bilo enako. Ne morem verjeti in razumeti, kakšne probleme imajo nekateri ker mislim, da če sta oba ''normalna'' in zrela do takih stvari naj nebi prihajalo.
Ni mi težko, ker sem ostala sama in tudi preživnine ne mislim nikoli zahtevati, če bo kdaj kaj dal prav, če ne pa tudi prav.
Morda se vam zdi moja zgodba čudna, vendar se mi v življenju ne da prepirati in nekomu greniti življenja, če to ni nujno potrebno.
Citiraj
katarina
se mu za kaj maščuje? uživa v tem, da on trpi?? zakaj pa sta šla narazen?
veš zoja13, vsak odnos je večplasten in včasih nikoli ne doumemo resnice. resnic pa je vedno vsaj toliko kot je udeležencev.
Citiraj
zoja13
Katarina, zelo zanimivo napisano res. Tako kot Odin... vidim, da obstajajo tudi mame, ki vedo kaj je dobro za otroka.
MOjega sem spoznala že po ločitvi, v bistvu je bil v fazi odseljevanja. Otroke ima rad, bivša je seveda igrala na vse mogoče karte in uporabljala vsa mogoča orožja, bila prijazna in potem spet udarila z vso silo. Kaj je dosegla? To, da se mojmu enostavno več ne da pregovarjat, kregat, težit in če privoli, gre po otroke, sicer pa ne, pa čeprav je njegov vikend ali dan. Problem je, ker tu trpijo otroci, on se tega zaveda, samo je rekel, da enostavno nima po vseh teh letih več moči, pa naj bo tako, ko bodo otroci dovolj stari, bodo že zvedeli kako in kaj. KOmunicirata pa preko SMSjev, tako da ima nekako "dokaze" za vse tiste zavrnitve in grožne o preprečevanju stikov.
Ne razumem pa nekaj pri tej ženski, ko rabi uslugo, da bi kam šla žurat, dopust, karkoliže, je pripravljena požret ves svoj ponos, da ga prosi za uslugo. Ko pa ne rabi več, je pa spet taglavna zloba. Samo neki, zakaj? Zakaj to počne sploh? Kaj ima od tega?
Citiraj
katarina
odin: jaz vem, da obstajate. :) žal ne pridete do besede oz. vas tisti, ki bi vas morali slišati, ne slišijo.
Citiraj
odin41
Lep pozdrav vsem!

moja zivljenjska zgodba je tudi zelo zalostna. Z zeno sva se razsla. Plod najine zveze je majhen otrok, ki je sedaj "orozje" v rokah bivse zene. Mojega malega soncka, kakor klicem svojega sina, imam neizmerno rad. Bivsa zena tega noce ali ne more razumeti. Zelo redke zenske razumejo, kako se pocuti oce, ki pride po svojega sina in ga ne dobi, ko ga pride obiskat za rojstni dan, pa mu ga zena niti ne pokaze, ko otroku bivsa zena trga iz rok igracke, ki mu jih je kupil oce, ko ne sme videti otroka, ko je le-ta bolan, ko je oce obtozen vseh vidnih in nevidnih dogodkov na otroku, ko da zena krstiti otroka brez oceta, ko si predstavljen pred otrokom kot najbolj podlo bitje... Kaj vse ob tem otrok dozivlja, ni pomembno, pomembno je, da boli partnerja.

Hvala Katarini, saj sem iz njenih razmisljanj razbral, da obstajajo na tem svetu tudi razumne zenske - zenske, ki vedo, da sta za normalen razvoj otroka potrebna oba starsa, ne samo mati. Nisem konfliktna oseba, zelim si le, da bi bil otrok vesel in da bi lahko videval oba starsa, brez pretresov.

Nismo vsi moski hudobni in mascevalni, veliko nas je tudi taksnih, ki gojimo ocetovsko ljubezen do svojih otrok. Zal je marsikateremu to prepreceno...

Vse dobro vam zelim.

Odin.
Citiraj
katarina
in še manj takih, ki stojijo za svojim mnenjem in se ne premaknejo niti ko jih kamenjajo. :) temu pravim jaz pokončna psihična hrbetnica. tudi tega nas življenje nauči, če hočemo, seveda.
Citiraj
Rakica 77
Nisi več moderator???

Ok moja odsotnost na forumu je pustila posledice ...

Katarina ti kar povej svoje mnenje... Vsi ga imamo ... malo je tistik, ki si ga upajo povedati naglas.
Citiraj
 
Opozorilo: Ta tema je že več kot dva meseca neaktivna. Ste prepričani, da želite nadaljevati razpravo?

Potrditev, da niste robot:

Da bi preprečili avtomatsko oddajo sporočila/registracijo, prosimo dokažite, da niste robot z uporabo CAPTCHA uganke.