Forum.Over.Net

Odgovori: Koliko si v resnici lahko privoščite?

Pregled teme
DXY
Na splosno se mi zdi to vprasanje, “koliko si lahko kdo privosci”, ‘kr neki’, stvar moznosti, sposobnosti, prioritet, ....

Recimo, da bi si lahko privoscil zivljenje v velikem stanovanju v centru velemesta, v dobro izolirani stolpnici na vrhu katere je poleg fitnesa tudi jacuzzi in ogrevan bazen ob rob katerega je s pritiskom na gumb mozna dostava hrane iz 10 bliznjih restavracij. Stavba nudi valet parking, cistilni in pralni servis, concierge, itd. Recimo se, da bi si za vsakdanjo voznjo privoscil avto kalibra MB SL klase. Dovolj graficen prikaz?
K temu bi se letno prilegla dva po mesec dni dolga dopusta v kaksno regijo na drugi celini, skupaj s poleti v poslovnem ali prvem razredu, polovico nocitev v suitah in vilah priznanih 5* hotelov s club lounge dostopom, itd. Dodajmo se vec nekoliko blizjih tedenskih dopustov in obilje vikend fur po sirsi okolici za rekreacijo, zabavo, turizem, obiske, ... pri cemer je turizen seveda se vse kaj drugega kot lezanje na plazi. Se kaj? Aja, hrana, kombinacija samostojne priprave zdrave prehrane z obiski boljsih restavracij. Kupovanje? Cemu? Ce pa imas ze vse, lol.
PS: Nic od tega ne podrzumeva razsipavanje z denarjem. Ravno obratno. Delo? Vsekakor manj kot polni delovnik.

In ze smo pri prvotnem vprasanju, “koliko si v resnici lahko privoscite?”. Kaj to sploh pomeni? Vecina zivi iz meseca v mesec. Eni pa si nismo niti takrat, ko smo imeli manj od najrevnejsega med vami, upali porabi vse kar smo imeli. Morda pa zato danes bolje zivimo.
Citiraj
DXY
Desiderius_da_Pietri je napisal/a:
loLiTa je napisal/a:
Ne tako dolgo nazaj sem prebrala članek o tem, koliko bi moral znašati letni zaslužek, da bi imeli občutek, da imamo vse, kar potrebujemo. V Ameriki je to nekje med 65.000 in 70.000 USD/letno/družino.
Z vidika financ bi znalo to kar držati. Vendar so finance le eden izmed predpogojev, da si moremo kaj privoščiti. Pomemben je tudi prosti čas, kakor tudi psihofizična pripravljenost, ter seveda naklonjenost oz. nagnjenost k odkrivanju novega. V principu so finance bolj posledica, kakor kaj drugega.
Omenjena cifra, o visini katere bi se seveda dalo debati, po moje ni smiselna v okviru te teme. Namrec, gre za mejo do katere pomanjkanje denarja ljudem bolj ali manj zagrenjuje zivljenje, med tem ko visji dohodek (od te meje) ljudi vec nic kaj bistveno trajno ne osreci. Seveda pa se ta meja od okolja do okolja spreminja.
Citiraj
Desiderius_da_Pietri
loLiTa je napisal/a:
Ne tako dolgo nazaj sem prebrala članek o tem, koliko bi moral znašati letni zaslužek, da bi imeli občutek, da imamo vse, kar potrebujemo. V Ameriki je to nekje med 65.000 in 70.000 USD/letno/družino.
Z vidika financ bi znalo to kar držati. Vendar so finance le eden izmed predpogojev, da si moremo kaj privoščiti. Pomemben je tudi prosti čas, kakor tudi psihofizična pripravljenost, ter seveda naklonjenost oz. nagnjenost k odkrivanju novega. V principu so finance bolj posledica, kakor kaj drugega.
Citiraj
loLiTa
Ne tako dolgo nazaj sem prebrala članek o tem, koliko bi moral znašati letni zaslužek, da bi imeli občutek, da imamo vse, kar potrebujemo. V Ameriki je to nekje med 65.000 in 70.000 USD/letno/družino.
Citiraj
Graziano
Tocno toliko kot mi da drzava. In se ne bunim.
Citiraj
Mirsade
Malo oenzijo imam, od dol pripeljem kar rabimo. Tukaj je vse drago ali pa poceni in slabe kvalitete.
Citiraj
Desiderius_da_Pietri
kaj pa je napisal/a:
Desiderius_da_Pietri je napisal/a:


Tole se pa super bere. Predvsem, ker je zapisano nekako tako, da sta zadovoljna z življenjem, ki ga živita.

Koliko si moremo privoščiti? Pri nas je tako, da nas je petero. Na prvem mestu je čas. Tu sva si privoščila, da je Lepooka po tretjem porodu ostala doma tri leta in se posvetila vlogi matere v polni meri. Mislim, da je to velik luksuz in hvaležen sem, da smo si (zdaj že skoraj bili) v stanju to privoščiti.

Privoščimo si nekaj dopusta štirikrat na leto. Spomladi in jeseni praviloma za obiske babic in dedkov, poleti pa za morske užitke. Božično novoletne praznike pa ponavadi preživimo bolj zasebno. Dva tedna zase. Vmes si privoščimo kak (po možnosti podaljšan) konec tedna kje v bližini. Najsi bo to Nizozemska, Danska, ali kje v Nemčiji, Veliki Britaniji... včasih skombiniramo mojo službeno pot kam s spoznavanjem destinacije na kateri se nahajam, itd.

Prijetno je videti, kako se dekletom pozna, da so že v zgodnjem otroštvu spoznale različne kulture, običaje, jezike. Mislim, da se vsak starš trudi del svohega življenja nekako prenesti tudi na potomce in zelo sem vesel, da mi je dana možnost mojim širiti obzorja tudi na ta način, da spoznavajo svet in tudi skozi moje delo veliko tega, kako ta svet, oz. družba pravzaprav deluje.

Na srečo živimo v okolju, kjer je na voljo tudi veliko družabnih dogodkov. Tako si lahko privoščimo partijo tenisa na prostem ali pozimi na pokritem igrišču, lahko si privoščimo pozimi badminton, otroke lahko peljeva na bazen, lahko se v nedeljo odpravimo kolesarit ali rolat, ker živimo na obronkih naravnega parka, so nam na voljo sprehajalne poti, ki skozi letne čase ponuhajo različna doživetja. Veliko možnosti torej, da ostanemo fit in v formi.

Lahko si privoščimo početi tisto, kar nas veseli in midva imava srečo, da lahko opravlhava dela, ki so nama tudi hobi. Lahko si privoščimo pomagati drugim, tako bližnjim nuditi (finančno) podporo, kakor tudi priskočiti na pomoč neznancem v obliki uslug, donacij in (manjših finančnih) pomoči.

Občutek imam, da živimo polno življenje in da blagostanje nesebično delimo tudi z drugimi. In prijeten občutek je, ko se človek zaveda, da more tudi drugemu kaj olajšati in mu pričarati nasmeh na ustnice.
Koliko dopusta pa si privoščiš, da ga preživiš s tvojim(i) otrokom(ci) iz prejšnjih zvez? In koliko kulture in finančne podpore si jim privoščil?

Zato pa nikoli moškega s prtljago - ker je hladnosrčen.
V bistvu sem vedno na voljo. Rad prezivljam cas z bliznjimi in tudi v primeru nezakonske hcere velja enako. Tudi njej sem omogocil, da je lahko udejanjala svoje zelje, financno pa sem jo izdatno podpiral (tudi po polnoletnosti oz. zakljucku solanja, torej onkraj okvirov predpisanega). Tako da zase lahko mirno trdim, da sem storil precej.

Glede moskih s prtljago pa ne znam komentirati. Meni otrok nikoli ni bil prtljaga, pac pa drugi, ki mu dopuscam, da je drugi in obenem odpuscam vse tisto, kar menim, da je storil napak in mu nudim zaledje, oporo, kadar se izkaze, da je bilo res napak. Tu ti bo morda kdo drug znal vec napisati.
Citiraj
crna_vrtnica
Plačo imam glede na leta kar dobro, mož povprečno. Ampak je visok kredit...Pa ne vem, ko si kaj zaželimo gremo. Smo šli na morje za dober teden, smo se hodili kopat v toplice in spet bomo šli v kratkem (tako za en dan), tudi smučati bomo šli - ampak na dnevne fure. Res pa je, da trenutno bolj malo varčujemo. Nekaj malega bova začela že zato, ker se tudi vozni park stara in ker hiša rabi tudi investicijska dela... Da pa bi bili sužnji vsega pa ne. Otroka nimata občutka, da sta zaradi kreditov kakorkoli prikrajšana in to je to.
Citiraj
kaj pa
Desiderius_da_Pietri je napisal/a:
Povem za naju dva je napisal/a:
Vidim, da je tu polno kreganja in sikanja, ampak se bom raje držala prvotno zastavljenega vprašanja, ki je "Koliko si v resnici lahko privoščite'"

Lahko povem za naju z možem. Otrok nimava, torej že v tem pogledu ostane več denarja. Mož ima s.p., vendar je v njem zaposlen sam, drugih ni. Sama imam službo in kar solidno plačo, od 1500 - 1700. On pa s svojim delom zasluži enkrat bolje kot jaz. Hiše si nikoli nisva želela, zato sva v udobnem stanovanju, katerega sva že odplačala. Kar precej delava v najinih službah, ampak zato si lahko tudi kaj privoščiva.

Oba imava rada potovanja, vsaj 1x letno greva za 3 - 4 tedne na neko destinacijo, kjer še nisva bila. Smučanje naju ne veseli, zato si pozimi raje privoščiva le kakšen teden toplic, več ne. Glaven dopust je ponavadi poleti, kakšno potovanje po evropskih prestolnicah ter podeželju, seveda tudi morje ne sme manjkati. Oba sva gurmana, rada odkrivava kulinarične posebnosti drugih dežel. Čez lužo sva tudi že šla, Avstralija in ZDA, kar nameravava še ponoviti.

Tudi za stara leta si dajeva na stran, varčujeva dodatno za pokojnine, ker se zavedava, da stanje gotovo ne bo v nedogled tako dobro. Ampak zaenkrat sva zadovoljna in nič nama ne manjka, če bo le zdravje, bo vse:-)

Zavedam se, da imava srečo, čeprav sva v službah oba zavzeta in ne poznava 8-urnega delovnika. Vendar za mnogo ljudi ni dovolj, če so samo delovni in pridni. Tako, da sva zadovoljna, ker imava tudi srečo.
Tole se pa super bere. Predvsem, ker je zapisano nekako tako, da sta zadovoljna z življenjem, ki ga živita.

Koliko si moremo privoščiti? Pri nas je tako, da nas je petero. Na prvem mestu je čas. Tu sva si privoščila, da je Lepooka po tretjem porodu ostala doma tri leta in se posvetila vlogi matere v polni meri. Mislim, da je to velik luksuz in hvaležen sem, da smo si (zdaj že skoraj bili) v stanju to privoščiti.

Privoščimo si nekaj dopusta štirikrat na leto. Spomladi in jeseni praviloma za obiske babic in dedkov, poleti pa za morske užitke. Božično novoletne praznike pa ponavadi preživimo bolj zasebno. Dva tedna zase. Vmes si privoščimo kak (po možnosti podaljšan) konec tedna kje v bližini. Najsi bo to Nizozemska, Danska, ali kje v Nemčiji, Veliki Britaniji... včasih skombiniramo mojo službeno pot kam s spoznavanjem destinacije na kateri se nahajam, itd.

Prijetno je videti, kako se dekletom pozna, da so že v zgodnjem otroštvu spoznale različne kulture, običaje, jezike. Mislim, da se vsak starš trudi del svohega življenja nekako prenesti tudi na potomce in zelo sem vesel, da mi je dana možnost mojim širiti obzorja tudi na ta način, da spoznavajo svet in tudi skozi moje delo veliko tega, kako ta svet, oz. družba pravzaprav deluje.

Na srečo živimo v okolju, kjer je na voljo tudi veliko družabnih dogodkov. Tako si lahko privoščimo partijo tenisa na prostem ali pozimi na pokritem igrišču, lahko si privoščimo pozimi badminton, otroke lahko peljeva na bazen, lahko se v nedeljo odpravimo kolesarit ali rolat, ker živimo na obronkih naravnega parka, so nam na voljo sprehajalne poti, ki skozi letne čase ponuhajo različna doživetja. Veliko možnosti torej, da ostanemo fit in v formi.

Lahko si privoščimo početi tisto, kar nas veseli in midva imava srečo, da lahko opravlhava dela, ki so nama tudi hobi. Lahko si privoščimo pomagati drugim, tako bližnjim nuditi (finančno) podporo, kakor tudi priskočiti na pomoč neznancem v obliki uslug, donacij in (manjših finančnih) pomoči.

Občutek imam, da živimo polno življenje in da blagostanje nesebično delimo tudi z drugimi. In prijeten občutek je, ko se človek zaveda, da more tudi drugemu kaj olajšati in mu pričarati nasmeh na ustnice.
Koliko dopusta pa si privoščiš, da ga preživiš s tvojim(i) otrokom(ci) iz prejšnjih zvez? In koliko kulture in finančne podpore si jim privoščil?

Zato pa nikoli moškega s prtljago - ker je hladnosrčen.
Citiraj
eabc
Grda resnica neprijavljena je napisal/a:
Medve z drago si lahko privoščiva vse, kar ni dostopno vam, navadnim ljudem. In to v tujini z znanimi osebnostmi, kot so coctayl party, swinger zabave, masaže, erotični plesi, potovanja, uživancije v najbolj luksuznih hotelih in še bila lahko naštevala. Seveda vsem monovcem to ne pripada, ker klošarji, ki zaslužite 600 evrov, si tega ne morete privoščiti. Pa tudi vaš intelektualni nivo je prenizek za druženje s pomembneži.
Bla, bla, bla...
Citiraj
Grda resnica neprijavljena
Medve z drago si lahko privoščiva vse, kar ni dostopno vam, navadnim ljudem. In to v tujini z znanimi osebnostmi, kot so coctayl party, swinger zabave, masaže, erotični plesi, potovanja, uživancije v najbolj luksuznih hotelih in še bila lahko naštevala. Seveda vsem monovcem to ne pripada, ker klošarji, ki zaslužite 600 evrov, si tega ne morete privoščiti. Pa tudi vaš intelektualni nivo je prenizek za druženje s pomembneži.
Citiraj
Desiderius_da_Pietri
Povem za naju dva je napisal/a:
Vidim, da je tu polno kreganja in sikanja, ampak se bom raje držala prvotno zastavljenega vprašanja, ki je "Koliko si v resnici lahko privoščite'"

Lahko povem za naju z možem. Otrok nimava, torej že v tem pogledu ostane več denarja. Mož ima s.p., vendar je v njem zaposlen sam, drugih ni. Sama imam službo in kar solidno plačo, od 1500 - 1700. On pa s svojim delom zasluži enkrat bolje kot jaz. Hiše si nikoli nisva želela, zato sva v udobnem stanovanju, katerega sva že odplačala. Kar precej delava v najinih službah, ampak zato si lahko tudi kaj privoščiva.

Oba imava rada potovanja, vsaj 1x letno greva za 3 - 4 tedne na neko destinacijo, kjer še nisva bila. Smučanje naju ne veseli, zato si pozimi raje privoščiva le kakšen teden toplic, več ne. Glaven dopust je ponavadi poleti, kakšno potovanje po evropskih prestolnicah ter podeželju, seveda tudi morje ne sme manjkati. Oba sva gurmana, rada odkrivava kulinarične posebnosti drugih dežel. Čez lužo sva tudi že šla, Avstralija in ZDA, kar nameravava še ponoviti.

Tudi za stara leta si dajeva na stran, varčujeva dodatno za pokojnine, ker se zavedava, da stanje gotovo ne bo v nedogled tako dobro. Ampak zaenkrat sva zadovoljna in nič nama ne manjka, če bo le zdravje, bo vse:-)

Zavedam se, da imava srečo, čeprav sva v službah oba zavzeta in ne poznava 8-urnega delovnika. Vendar za mnogo ljudi ni dovolj, če so samo delovni in pridni. Tako, da sva zadovoljna, ker imava tudi srečo.
Tole se pa super bere. Predvsem, ker je zapisano nekako tako, da sta zadovoljna z življenjem, ki ga živita.

Koliko si moremo privoščiti? Pri nas je tako, da nas je petero. Na prvem mestu je čas. Tu sva si privoščila, da je Lepooka po tretjem porodu ostala doma tri leta in se posvetila vlogi matere v polni meri. Mislim, da je to velik luksuz in hvaležen sem, da smo si (zdaj že skoraj bili) v stanju to privoščiti.

Privoščimo si nekaj dopusta štirikrat na leto. Spomladi in jeseni praviloma za obiske babic in dedkov, poleti pa za morske užitke. Božično novoletne praznike pa ponavadi preživimo bolj zasebno. Dva tedna zase. Vmes si privoščimo kak (po možnosti podaljšan) konec tedna kje v bližini. Najsi bo to Nizozemska, Danska, ali kje v Nemčiji, Veliki Britaniji... včasih skombiniramo mojo službeno pot kam s spoznavanjem destinacije na kateri se nahajam, itd.

Prijetno je videti, kako se dekletom pozna, da so že v zgodnjem otroštvu spoznale različne kulture, običaje, jezike. Mislim, da se vsak starš trudi del svohega življenja nekako prenesti tudi na potomce in zelo sem vesel, da mi je dana možnost mojim širiti obzorja tudi na ta način, da spoznavajo svet in tudi skozi moje delo veliko tega, kako ta svet, oz. družba pravzaprav deluje.

Na srečo živimo v okolju, kjer je na voljo tudi veliko družabnih dogodkov. Tako si lahko privoščimo partijo tenisa na prostem ali pozimi na pokritem igrišču, lahko si privoščimo pozimi badminton, otroke lahko peljeva na bazen, lahko se v nedeljo odpravimo kolesarit ali rolat, ker živimo na obronkih naravnega parka, so nam na voljo sprehajalne poti, ki skozi letne čase ponuhajo različna doživetja. Veliko možnosti torej, da ostanemo fit in v formi.

Lahko si privoščimo početi tisto, kar nas veseli in midva imava srečo, da lahko opravlhava dela, ki so nama tudi hobi. Lahko si privoščimo pomagati drugim, tako bližnjim nuditi (finančno) podporo, kakor tudi priskočiti na pomoč neznancem v obliki uslug, donacij in (manjših finančnih) pomoči.

Občutek imam, da živimo polno življenje in da blagostanje nesebično delimo tudi z drugimi. In prijeten občutek je, ko se človek zaveda, da more tudi drugemu kaj olajšati in mu pričarati nasmeh na ustnice.
Citiraj
Nino Sen
Polarni psihopat je spet na delu je napisal/a:
poIarni sij nepr je napisal/a:

NI mamina maza, mama se je znašala nad njim in vse pridobljeno zdaj nabija naprej, od primitivnih zmerljivk s katerimi ga je poimenovala, dalje. To je logično, ne rabiš bit noben strokovnajk, da bi to vedel in videl.

Kaj, če bi ti, Polarni, najprej pred svojim pragom pometal, preden zajebavaš Generala? Imaš kilo masla na glavi, popolnoma izkrivljen pogled na ženske in na odnose med moškim in žensko in s tem bolnim odnosom si najverjetneje zastrupil tudi svojega sina. Imaš srečo, da ti ga CSD ni odvzel! Samo pred njimi najbrž nikoli nisi pokazal svojega sovražnega, psihopatskega obraza, pred njimi (ko nisi anonimen) se delaš lepega in prijaznega.
Polarni je pač psihopat in tega se vsi dobro zavedamo. Me pa resnično skrbi za njegovega sina, ker življenje s takim človekom, ki sovraži vse okoli sebe mora biti prekleto naporno. Upam, da ta gnev, ki mu ga polarni vsiljuje, na sinu ne bo pustil posledic...
Citiraj
Boli boli
Jasno in krasno je napisal/a:
wes je napisal/a:

Jebeš ti vse to in še desetkrat več, če ni nikogar, ki bi te poklical mama.

A si ti žleht ali samo butasto? Avtorica tega prispevka ni nikjer zapisala, ZAKAJ z možem nimata otrok. In pojasnil tudi ni dolžna dajati.
Lahko, da si otrok ne želita. V tem primeru ju najbrž prav nič ne moti, če ju noben ne pokliče mami in oči. Če pa morda ne moreta imeti otrok iz zdravstvenih razlogov, je pa tvoj komentar navadno zavistno drekanje.
Ti si pa samo en deviantni degenerik, možno da si zbežalo iz neke ustanove zaprtega tipa.
Citiraj
Jasno in krasno
wes je napisal/a:
Povem za naju dva je napisal/a:
Vidim, da je tu polno kreganja in sikanja, ampak se bom raje držala prvotno zastavljenega vprašanja, ki je "Koliko si v resnici lahko privoščite'"

Lahko povem za naju z možem. Otrok nimava, torej že v tem pogledu ostane več denarja. Mož ima s.p., vendar je v njem zaposlen sam, drugih ni. Sama imam službo in kar solidno plačo, od 1500 - 1700. On pa s svojim delom zasluži enkrat bolje kot jaz. Hiše si nikoli nisva želela, zato sva v udobnem stanovanju, katerega sva že odplačala. Kar precej delava v najinih službah, ampak zato si lahko tudi kaj privoščiva.

Oba imava rada potovanja, vsaj 1x letno greva za 3 - 4 tedne na neko destinacijo, kjer še nisva bila. Smučanje naju ne veseli, zato si pozimi raje privoščiva le kakšen teden toplic, več ne. Glaven dopust je ponavadi poleti, kakšno potovanje po evropskih prestolnicah ter podeželju, seveda tudi morje ne sme manjkati. Oba sva gurmana, rada odkrivava kulinarične posebnosti drugih dežel. Čez lužo sva tudi že šla, Avstralija in ZDA, kar nameravava še ponoviti.

Tudi za stara leta si dajeva na stran, varčujeva dodatno za pokojnine, ker se zavedava, da stanje gotovo ne bo v nedogled tako dobro. Ampak zaenkrat sva zadovoljna in nič nama ne manjka, če bo le zdravje, bo vse:-)

Zavedam se, da imava srečo, čeprav sva v službah oba zavzeta in ne poznava 8-urnega delovnika. Vendar za mnogo ljudi ni dovolj, če so samo delovni in pridni. Tako, da sva zadovoljna, ker imava tudi srečo.
Jebeš ti vse to in še desetkrat več, če ni nikogar, ki bi te poklical mama.

A si ti žleht ali samo butasto? Avtorica tega prispevka ni nikjer zapisala, ZAKAJ z možem nimata otrok. In pojasnil tudi ni dolžna dajati.
Lahko, da si otrok ne želita. V tem primeru ju najbrž prav nič ne moti, če ju noben ne pokliče mami in oči. Če pa morda ne moreta imeti otrok iz zdravstvenih razlogov, je pa tvoj komentar navadno zavistno drekanje.
Citiraj
tru4h
Bolj malo, dovolj za udobno (pre)živetje, premalo za kaj več. Sva par (30,31), 2x plača cca 1200, veliko gre za najemnino, nekaj za varčevanje za neprimičnino (ni blizu), ostalo se porabi. Na starše ni za računati nimajo veliko (na obeh straneh zgodnja smrt staršev, rak)
Če bi podedovala najemnino/stanovanje, kot nekateri, bi pa po drugi strani bilo nama kar dobro ...
Citiraj
Minimalka
Placo imam minimalca, otroka, dolgov in kreditov nimam imam pa blokado na trr. Enako kot avtorica si ne moremo privosciti nic. Pri nas so prepiri na dnevnem redu tudi fizicni obracun sem ze docakala. Kako si zelim samo mir ceprav samo eno sobico, oni pa me financno in psihicno pocasi ubijajo , izhoda pa ne vidim. Tako da nisi edina v tem da si ne mores nic privoscit.
Citiraj
kaksna bedarija
le čakaj je napisal/a:
wes je napisal/a:

Jebeš ti vse to in še desetkrat več, če ni nikogar, ki bi te poklical mama.
Le čakaj, kmalu te bojo klicali mama samo, ko bojo rabili kaj od tebe.
Ja ce si bila slaba, agresivna, kritizerska, egocentricna ali pa samo neempaticna mama je potem to logicna posledica. Ce pa si ustvarila prijazne, tople, podporne in radostne odnose te bodo klicali ''kar tako'' oz iz teh razlogov. Kar sejes to zanjes.
Citiraj
le čakaj
wes je napisal/a:
Povem za naju dva je napisal/a:
Vidim, da je tu polno kreganja in sikanja, ampak se bom raje držala prvotno zastavljenega vprašanja, ki je "Koliko si v resnici lahko privoščite'"

Lahko povem za naju z možem. Otrok nimava, torej že v tem pogledu ostane več denarja. Mož ima s.p., vendar je v njem zaposlen sam, drugih ni. Sama imam službo in kar solidno plačo, od 1500 - 1700. On pa s svojim delom zasluži enkrat bolje kot jaz. Hiše si nikoli nisva želela, zato sva v udobnem stanovanju, katerega sva že odplačala. Kar precej delava v najinih službah, ampak zato si lahko tudi kaj privoščiva.

Oba imava rada potovanja, vsaj 1x letno greva za 3 - 4 tedne na neko destinacijo, kjer še nisva bila. Smučanje naju ne veseli, zato si pozimi raje privoščiva le kakšen teden toplic, več ne. Glaven dopust je ponavadi poleti, kakšno potovanje po evropskih prestolnicah ter podeželju, seveda tudi morje ne sme manjkati. Oba sva gurmana, rada odkrivava kulinarične posebnosti drugih dežel. Čez lužo sva tudi že šla, Avstralija in ZDA, kar nameravava še ponoviti.

Tudi za stara leta si dajeva na stran, varčujeva dodatno za pokojnine, ker se zavedava, da stanje gotovo ne bo v nedogled tako dobro. Ampak zaenkrat sva zadovoljna in nič nama ne manjka, če bo le zdravje, bo vse:-)

Zavedam se, da imava srečo, čeprav sva v službah oba zavzeta in ne poznava 8-urnega delovnika. Vendar za mnogo ljudi ni dovolj, če so samo delovni in pridni. Tako, da sva zadovoljna, ker imava tudi srečo.
Jebeš ti vse to in še desetkrat več, če ni nikogar, ki bi te poklical mama.
Le čakaj, kmalu te bojo klicali mama samo, ko bojo rabili kaj od tebe.
Citiraj
Obračam oči
wes je napisal/a:
Povem za naju dva je napisal/a:
Vidim, da je tu polno kreganja in sikanja, ampak se bom raje držala prvotno zastavljenega vprašanja, ki je "Koliko si v resnici lahko privoščite'"

Lahko povem za naju z možem. Otrok nimava, torej že v tem pogledu ostane več denarja. Mož ima s.p., vendar je v njem zaposlen sam, drugih ni. Sama imam službo in kar solidno plačo, od 1500 - 1700. On pa s svojim delom zasluži enkrat bolje kot jaz. Hiše si nikoli nisva želela, zato sva v udobnem stanovanju, katerega sva že odplačala. Kar precej delava v najinih službah, ampak zato si lahko tudi kaj privoščiva.

Oba imava rada potovanja, vsaj 1x letno greva za 3 - 4 tedne na neko destinacijo, kjer še nisva bila. Smučanje naju ne veseli, zato si pozimi raje privoščiva le kakšen teden toplic, več ne. Glaven dopust je ponavadi poleti, kakšno potovanje po evropskih prestolnicah ter podeželju, seveda tudi morje ne sme manjkati. Oba sva gurmana, rada odkrivava kulinarične posebnosti drugih dežel. Čez lužo sva tudi že šla, Avstralija in ZDA, kar nameravava še ponoviti.

Tudi za stara leta si dajeva na stran, varčujeva dodatno za pokojnine, ker se zavedava, da stanje gotovo ne bo v nedogled tako dobro. Ampak zaenkrat sva zadovoljna in nič nama ne manjka, če bo le zdravje, bo vse:-)

Zavedam se, da imava srečo, čeprav sva v službah oba zavzeta in ne poznava 8-urnega delovnika. Vendar za mnogo ljudi ni dovolj, če so samo delovni in pridni. Tako, da sva zadovoljna, ker imava tudi srečo.
Jebeš ti vse to in še desetkrat več, če ni nikogar, ki bi te poklical mama.
Joooj kera patetika. Ja, važno da te eden pokliče mama. Potem je svet rešen. Nikdar se ne vtikaj v to in se ugrizni v jezik, ker jih pa mogoče ne more imeti.
Citiraj
 
Opozorilo: Ta tema je že več kot dva meseca neaktivna. Ste prepričani, da želite nadaljevati razpravo?

Da bi preprečili avtomatsko oddajo sporočila/registracijo, prosimo dokažite, da niste robot z uporabo Google reCAPTCHA storitve.
cron