Med.Over.Net

Odgovori: Kokain-Pekel v pravem pomenu besede.

Pregled teme
Pia Hren
Pozdravljeni,

naj vam najprej povem, da je mali korak na poti k ozdravitvi že to, da ste si priznali, da imate problem in le tega ne skrivate.
Kot zaposlena v Terapevtskem centru za ljudi s problemi z odvisnostjo vam lahko verjamem, da so kakršnekoli droge pekel, ki uniči človeka, njegovo življenje in poleg tega tudi življenje njegovih svojcev. V primežu drog ostaneš, dokler nisi dovolj močen in odločen, da temu za vedno narediš konec. Velikokrat pa te v to lahko prisilijo ravno nevzdržne razmere v katerih se znajdeš. Dokler ni res hudo, se zdi, da bo življenje še nekako steklo, da se tega lahko rešiš sam. Problem je le, da ponavadi tega ne zmoreš oziroma poleg svoje motivacije potrebuješ še spodbudno okolje in nekaj zunanje kontrole.
Iz izkušenj lahko povem, da je pomembna le dovolj trdna odločitev in nekaj samozaupanja vase in v program zdravljenja, v katerega vstopiš, vse ostalo pa pride sproti, če le imaš iskreno željo po spremembi.
Iz začaranega kroga odvisnosti ni lahko uiti, vendar iz veliko uspešnih primerov vsak dan opazim, da je mogoče. Vendar je za to potrebna volja in delo, ki ga vložiš v to, da na novo zgradiš svoje temelje, ki jih je droga zagotovo porušila do tal.
V našem centru nudimo pomoč in pogovore, zato ne oklevajte in nas pokličite. Imate ogromno razlogov zaradi katerih se je proti odvisnosti vredno boriti in ponovno zaživeti polno življenje.

Lep pozdrav in srečno,
Pia Hren
Citiraj
beukcan
← Zdravje
Mavrični forum

Jutri bom star 44 let poročen oče dveh otrok. Sem odvisnik od kokaina. Zdaj zakaj sem posegel po drogi je čisto naklučje in splet okoliščin.Nisem človek izgovorov in se jih izogibam V mojo družino je kokain pripeljal pekel. Najbolj mi je hudo ker sem prizadel moja dva sončka in tudi ženkico. Obiskal sem center za odvisnost od prepovedanih drog od tega je že en mesec. Redno dajam urinske teste in še kar ni bilo sprejema. Tako da sem popustil in spet posegel po kokainu. Kakorkoli se obrnem me na lep način odslovijo. Jaz pa tonem vsak dan. Svet se mi podira kot domine. Kamor koli se obrnem me obsojajo in ni ga človeka da bi me vsaj malo razumel. Tudi v otroštvu je bilo tako. Bil sem velikokrat tepen tudi lačen in nikoli in nikdar me nikoli ni nihče slišal ali poslušal. Jaz dejansko ne vidim več smisla ker je občutek krivde premočen in vsak dan težji. Bojim se da bom popustil pod to težo in enostavno zaspal za vedno . Jutri na rojstni dan bom šel v cerkev in upam vsaj na ta dan našel tolažbo. lp
Citiraj
 
Opozorilo: Ta tema je že več kot dva meseca neaktivna. Ste prepričani, da želite nadaljevati razpravo?

Da bi preprečili avtomatsko oddajo sporočila/registracijo, prosimo dokažite, da niste robot z uporabo Google reCAPTCHA storitve.
cron