Odgovori: mož me vara

Pregled teme
Beena
Če si hočeš res dobro, pojdi naprej po tvoji poti.. Bivši so z razlogom bivši.. Razen če hočeš biti nesrečna se naprej? Tip ne ceni samega sebe, kaj šele tebe...
Citiraj
mario20
žena-ljubica je napisal/a:
Ooo svojih osebnih stvareh,lahko govorim le zasebno zato,če ti je... me najdeš na ZS,ker sem registrran.Lepo nedeljo.M20
Citiraj
jaz sem ok
Halo 22, tudi jaz imam še kak slab dan oz. zdaj lahko merim slabe trenutke v urah ali celo v minutah. Kar je bilo je bilo, od tebe same pa je odvisno kako dobro boš živela. Vem da je preklemansko težko. Meni je pomagalo, da sem o vsej zadevi govorila in govorila... Imam srečo, da imam ljudi, ki so bili pripravljeni poslušati moj bes, žalost in me držati za roko, ko mi je bilo najhujše. In skozi te debate sem spoznala marsikaj o sebi, svojem t.i. partnerju, najinem zakonu... Predvsem pa sem spoznala, da ni vrag, da je vse skupaj imelo nek namen in da bom živela tako dobro, kot bom sebi pustila.
Nekje sem prebrala, da se nam stvari včasih zdijo katastrofalne. Da pa se neka t.i. katastrofa zgodi predvsem zato, da nas obvaruje pred še hujšo katastrofo.
Če pošteno premisliš na svojo prihodnost z nekom, ki laže in goljufa človeka, ki mu je obljubil zvestobo... Hmmm ni ravno lepa...
Glede bivšega in ta nove... Nič si ne želi, da bi šla narazen. Skupaj sta, zaslužita si en drugega in naj peljeta svoje naprej. Vedi pa, da veza zasnovana na lažeh in prevari ne more biti nikoli čisto trdna in lepa. Sploh, če je zaradi te veze grdo nasankalo nekaj drugih. Vedno je tisti črviček, ki potiho ampak vztrajno vrta in vrta. Ti pa boš lahko začela novo vezo, osnovano na simpatiji, brez zavesti, da si karkoli razdrla ali kogarkoli prizadela. Ti si in boš definitivno na boljšem. Predvsem pa imaš mirno in čisto vest. Misliš, da jo onadva imata? Oziroma sta sploh pomembna za tebe in tvojo srečo? Mislim da ne in prepričana sem, da tudi ti veš, da je tako. Zato živi svoje življenje skupaj z otroci, ne oziraj se nazaj in v njuno smer. Si svobodna ženska in zdaj lahko narediš marsikaj, kar prej nisi mogla.
Citiraj
halo22
jaz sem ok je napisal/a:
@jaz sem ok ...hvala...zelo zrelo in točno napisano. Kako si vedela, da me ravno to obremenjuje. Že leto dni, in to me skrbi. Sicer vedno manj, ampak kljub temu pridejo dnevi, ko me takšne misli obremenjuje precej več, kot bi si želela. In zatorej, grdo rečeno, želim si, da s to žensko ne bi ostala skupaj, s katero koli drugo, le z njo ne, in da bi enkrat začutil bolečino, kakršno sem čutila jaz. Tudi on je zapustil družino, 10 let ljubezni je šlo v maloro. Ampak bom preživela, obe bova. Le nekaj vode še mora preteči. Tebi pa hvala. Sem si kar sprintala tvoja posta, in jih po potrebi preberem :-) . Hvala.
Citiraj
jaz sem ok
halo22 je napisal/a:
Od tega je dobrih šest mesecev. Jaz te tretje osebe ne tretiram več kot ljubice ampak kot njegovo partnerico, ker to dejansko je. Čeprav sva formalno še poročena, nisva več par. Kje živi nihče od nas točno ne ve, ker nam nikoli ni povedal. Ko ga je sin vprašal, se je temu vprašanju izognil. Ali sta še par ali ne ne vem oz ne vem nič o njunem razmerju. Ne kje sta, ne kako sta, nič...
Med nama dvema ni nobene komunikacije prav tako je zelo malo komunikacije med njim in otroci. Kot sem rekla, kot da mi ne bi nikoli obstajali oz kot da nas ni. Ima novo življenje, kakšno pa to življenje je pa ne vem. Ne sprašujem, ker me dejansko ne zanima. S tem poglavjem sem zaključila, ker sem morala, drugače bi uničila sebe in otroke.
Otroci pa... Ni jim jasno zakaj ni komunikacije, zakaj jih oče ne pokliče, zakaj se ne dobijo. Pošteno povedano, njim je težje kot meni. Jaz sem odrasla in še nekako lahko poskušam razumeti to plat človeka, ki je 20 let živel z nami, lahko presekam, saj vidim človeka takega kot je... Otrokom pa je težje. Saj tako kot je mama ena sama, enako velja za očeta. Tudi očeta imajo otroci le enega in jasno, da želijo videti najboljše v njem. Hudo pa je, ker se to kar želijo videti tepe z realnostjo. Najprej so bili zmedeni, prestrašeni, sto in eno vprašanje. Potem so gledali še mene (še danes mi je žal zaradi tega) kako se vlečem kot megla skozi prve tri mesece. Sem pa ugotovila, da prej, ko bom jaz ok, prej bojo tudi otroci dobro. Imamo pravilo, da se imamo dobro. Da če nam kolcne, da zajamemo sapo in gremo naprej. Ne sprašujemo se zakaj, kako itd... Ampak se sprašujemo, kaj bomo naredili, da bomo mi dobro, da se bomo imeli lepo, ugotovimo in potem to naredimo... Ne uspe vedno, seveda ne, ker rana že ni popolnoma zaceljena in tudi otroci imajo svoje dobre in slabe dneve. So pa na dobri poti, da bojo te slabe trenutke šteli le še v urah oz minutah....
Kar ti želim povedati je, da ste lahko srečni. Ja, boli, zaupanje je šlo v tri krasne, življenje se vam je postavilo na glavo. Ampak ti občutki minejo, otroci se poberejo. Predvsem pa je pomembno, da si vedno odkrita z njimi oz da to odkritost znaš dozirati v pravih dozah. Da jim omogočiš, da ostanejo otroci, jim odvzameš skrbi, ki niti pod razno ne smejo biti njihove...
Tebi pa polagam na srce: ne razmišljaj kako je, ne razmišljaj kako se ima z ljubico, kaj počneta... Vem da je težko ampak s tem je dobro čim prej prenehati, ker drugače to postane misel, ki se ti vsede v glavo in je s tabo vsak dan in vsako uro dneva. To pa te potegne v nek začaran krog, iz katerega pa je z vsakim dnem težje pobegniti. Tebe naj glede očeta tvojih otrok zanima le to, kakšen oče jim je, kaj boš naredila, da bo vam lepo. Vse ostalo pa je le odvečna prtljaga, ki jo je treba čim prej odvreči.
Zato glavo pokonci.
Citiraj
halo22
@jaz sem ok

Kako dolgo pa je tega? A je še zmeraj z ljubico in živita skupaj? Kako so otroci sprejeli?

Sprašujem, ker sem jaz v isti godlji.
Citiraj
tudijaz6
@jaz sem ok

Plosk,plosk in še 1x plosk...točno to. Tako bi se naj to počelo, če se vsaj malo spoštuješ, ceniš in se imaš rad. Moja zgodba je identična tvoji..čisto. Vse sem sprejela, živimo mirno in srečno življenje, brez njega. A vseeno pridejo trenutki, kadar ex in njegova uživajo skupne trenutke z najinima otrokoma, takrat me malo stiska pri srcu, ker po tolikih letih skupnega življenja, ona uživa v vsem tem, v čemer bi morala jaz. Pa nikoli ni imel časa ali denarja. Sedaj pa ima očitno vse. To je edino kar boli. To moram še prerast. Drugače pa se nikoli in nikdar ne bi odločila drugače in nikoli ne bi šla nazaj. Niti za ceno (zlagane) družine.
Citiraj
ariannna...
Vsaka ti čast! Poznam en primer, ko je žena prevarala moža po dolgem zakonu, mu lagala in šla z barabo za malo interesa, iluzije, spremembe... Ko ji ljubimec ni več ustrezal, se je privlekla domov in rogonosec jo je takoj sprejel odprtih rok.

Lepo je odpuščati, ampak, za kakšno ceno? jaz v takšnih odnosih ne bi mogla živet in ti tudi ne, zato še enkrat, vsaka ti čast, lahko živiš z dvignjeno glavo in ne kot poteptana smet, ki uničuje svojo dušo z življenjem v lažeh, izdaji in gnusobi. Ostali pa no, naj zatiskajo oči in živijo tako naprej, če morejo, za takšne stvari moraš imet res dober želodec. Pa kljub temu bo izdajalec spet šel na kriva pota, prej ali slej bo spet varal.
Citiraj
svezelocen
@jaz sem ok

Vsa čast! Globok priklon!
Kar dolg spis... odličen.
Citiraj
jaz sem ok
Berem zgodbe prevaranih žensk v tej temi in v vsaki najdem del sebe, del svoje zgodbe... Zgodbe, za katero nisem niti v sanjah pomislila, da bi se zgodila meni, mojim otrokom... V vsaki zgodbi najdem nekaj skupnega, nekaj, za kar lahko rečem "ja vem kako se počutiš". Se pa moja zgodba razlikuje v eni podrobnosti. Jaz sem, ko sem izvedela za prevaro, morda nagonsko, morda razumsko (še danes ne vem) naredila konec.
20 let zakona, otroci, urejeno življenje... Skupne aktivnosti, seks, smeh, skratka normalno življenje dveh oz. štirih ljudi, ki sta se našla in si zadala to skupno pot. V dobrem in slabem...
Vsaj tako sem mislila vsa ta leta... Potem pa je prišel dan, ko sem ugotovila, da je v tej idili neka razpoka. Da se je v naš odnos prikradla neka druga oseba, ki je nisem poznala, ki je niso poznali moji otroci. Pravzaprav, da je mož v naše življenje spustil to osebo, ki ji ni bilo mar, ravno tako kot njemu ne, da bo posegla v nekaj, v kar ni imela pravice poseči. Skupaj sta se odločila, da bosta sodelovala v razpadu naše "skupnosti" oz. da bosta imela razmerje dokler bo šlo, dokler jima bo pač zneslo, da bo mož lahko sedel na dveh stolčkih in na eni strani užival tisto, za kar je mislil, da mu pripada, tisto, kar mu je bilo udobno, na drugi strani pa adrenalin in čisto uživanje.
Pa sta se uštela. Tako kot jaz, ki sem 20 let živela v neki meglici utvar, tako onadva nista bila sposobna oceniti mene, moje moči in mojega značaja.
Ne bom lagala. Ko sem ugotovila kaj se dogaja za mojim hrbtom in ugotovila sem zelo hitro, sem bila šokirana, žalostna, sesul se mi je svet. Sesulo se mi je 20 let zakona, utvar (ker ja vse skupaj je bila utvara)... In tu se moja zgodba razlikuje od tistih, ki jih berem v tej temi. V trenutku, ko sem spoznala, da ima mož drugo, sem ga s tem soočila. V trenutku, ko sem videla njegov poniževalni odnos do vsega skupaj, ko sem videla, da se mu to zdi najbolj normalna stvar na svetu in da želi še vedno živeti z menoj pod isto streho, hkrati pa hoditi na redne sex seanse k drugi, da me tako malo ceni, da je mislil, da bom v to privolila, saj je vedel za mojo ljubezen do njega.... No v tistem trenutku je moral oditi. Še danes ga vidim, kako je bil šokiran in jezen ob dejstvu, da se jaz te igrice ne bom šla, da sem se sposobna postaviti po robu in najti toliko dostojanstva v sebi, da kljub temu, da sem bila nora od bolečine nisem popustila, nisem dovolila, da bi me kdorkoli imel za norca.
Isti dan, ko sem dobila potrditev, da ima drugo je moral oditi. Enostavno moral je, saj nisem mogla sebi in otrokom dovoliti živeti življenja v laži in ponižanju. Ker točno to je moj zakon bil. 20 let laži, dobro prikritih laži in sprenevedanja. Bil je odnos v katerem je bilo dajanje enostransko in samoumevno. Vsi naši izleti in smeh, ves seks in objemi so bili ena preračunljiva laž.
Ko je odšel, so se začele luščiti plasti laži in prevar. Z vsako odluščeno plastjo mi je postajalo bolj jasno kaj se je pravzaprav zgodilo. Ena majhna podrobnost tu, druga tam in slika naenkrat postane jasna. Spraševala sem se, kako sem lahko vse spregledala. In enostavno prišla do zaključka, da je bilo kar dobro prikrito in pa seveda sama v želji obdržati družino niti nisem hotela videti tisto malo, kar je bilo na trenutke kar očitno. So pa videli drugi. Bili so tiho, saj kaj so pa mogli drugega, saj so vedeli, da se bom borila za svojo družino, da jih ne bom poslušala...
Pa da ne dolgovezim, odšel je, ker je moral oditi, saj kot sem rekla, takega načina življenja ne želim pa ne glede na moja takratna čustva do njega. Že samo dejstvo, da je bil pripravljen do neke mere zavreči 20 let zakona za osebo, ki je niti ni dobro poznal, o kateri ni vedel praktično nič mi je povedalo, da ni vreden naše ljubezni. Da je nikoli ni cenil in je nikoli ne bo. Ne vem kaj je bolelo bolj, prevara ali dejstvo, da smo mu tako malo pomenili, da nas je bil pripravljen zamenjati oz. zavreči za tisto nekaj zabave in adrenalina. Da nas je, ko je odšel popolnoma izbrisal. Kot da nikoli nismo obstajali. In to je tisto, kar ne morem odpustiti. Tisto, kar mi ne da, da bi želela še kakršen koli odnos z njim.
In tega se drage moje prevarane ne zavedate. V tistem trenutku, ko so se vaši možje odločili za ljubico, v tistem trenutku so zanikali vas in vaše vrednote, vaš zakon in v tistem trenutku je vaš zakon nehal obstajati. Ne glede na vse besede vaših varajočih mož, so točno to varajoči možje, ki so želeli lažjo pot in ki niso imeli toliko morale in čustev, da so bili pripravljeni v ta ogabni ples prevar in laži potegniti vas, nič hudega sluteče partnerke, ki ste se dnevno trudile po najboljših močeh. Da niso imeli toliko poguma in vesti, da bi vam povedali kaj jih teži, kaj je narobe ampak so šli in na najbolj zahrben način zarili nož v vaše leta in leta trajajoče zakone. In zakaj? Zaradi osebnega nezadovoljstva, ker so bili preleni in pregnili, da bi vsaj malo mignili in z vami reševali zakon. Ker je bilo lažje in hitreje poiskati nekoga tretjega, ki je bil tako bedast, da je sebi dovolil, da bo sodeloval v tej prevari, kot pa iskreno pobrskati po sebi in ali rešiti kar se rešiti da ali pa končati zvezo na nek človeku prijazen način.
In drage moje prevarane, ko vztrajate v zakonih z zakonci, ki so vas prevarali, ki so to storili večkrat in do vas imeli celo poniževalni odnos in upate da bo vse "fino-fajn", takrat ponižujete same sebe, hranite ego vašega zakonca. Ne glede na vaš trud in njegove obljube, da zdaj bo pa vse ok, ostaja dejstvo, da ste bile v nekem obdobju tako malo vredne skupaj z vašim trudom, da niste dobile iskrene besede. Je to vredno vašega truda? Ste res tako malo vredne po letih vlaganja v zakon in po letih prevar in laži, da morate zaradi lastnega strahu vztrajati v nečem, kar vas nenehno po malem ražira. Dajte pomislite nase čez 10 let. Kakšne boste takrat. Popolnoma uničene, v večnem krču kaj bo ali pa osvobojene tega bremena. Ker govorim iz lastnih izkušenj, ni lepšega, ko ugotoviš, da obstaja drugačno življenje, da za srečo ne rabiš nekoga drugega, kot samega sebe. Boli, vem kako močno boli prevara. Poznam zmedenost v tej situaciji. Vem pa tudi, da jaz, predvsem kot človek ne rabim ob sebi nekoga, ki bi mi dan za dnem dajal bolečino in nesigurnost. Vem, da to ni življenje in da je bolje biti sam in srečen, kot v dvoje in v večnem strahu in dvomu.
Citiraj
Ženska
žena-ljubica je napisal/a:
A nas ti hecaš? Jaz ne verjamem, da bi kdo vztrajal v zakonu na ta način.
Citiraj
JOŽE OBLAK
Če si poročena 25 let z možem je gotovo velika sramota kar on dela z drugo .
Vendar če ju dobila da sta seksala ali polubljala ti je bilo sigurno hodu .
Citiraj
sindi
No, to "NOGIRANJE" mi je všeč. Sama sem poskusila, pa kar gre. Še prej pa sem na stežaj odprla vrata, da se še v redu"zlufta".
To pomilovanje in poniževanje prevaranih žensk na tem forumu, mi sploh ni všeč. Moški, ki varajo, varajo tudi ženske, to počnejo iz dveh razlogov. Eni zgolj za zabavo, drugi iz potrebe. Prvi so Casanove, ki iščejo in iščejo vedno nove trofeje. Le ti svojih žena resnično nimajo preveč radi. Drugi, pa so odvisneži in ne morejo brez adrenalina, ki jim ga da druga ženska. Pa sploh ni važno, kakšna je, le da je. Ti svoje veze skrivajo, lažejo do onemoglosti, saj ne želijo izgubiti žene. Ženo imajo ti moški radi in to zelo radi in le z ženo lahko imajo pravi spolni odnos. Te ljubice so za te moške le "vžigalice", ki zanetijo ogenj, ki potem gori pri ženi. Brez te iskre se ne vžge.
Se bo verjetno vsul plaz ogorčenja. A tako je!
Citiraj
Tigresss
Eto tako je napisal/a:
Varajo tudi tam, kjer je vse v redu!!! Mene je moj bivši mož varal že ko sva se spoznavala, v fazi sveže divje zaljubljenosti, ko ti res ni mar za nikogar drugega. Vsak vikend je hotel na obisk k svoji mami v drug kraj, jaz zaradi službe nisem mogla z njim, on pa je to izkoristil za orgije. Izvedela po več letih. Pa mu ni pri meni nič manjkalo. Vesela sem bila, duhovita, nasmejana, lepotica, ljubeča, dobra kuharica, seks večkrat na dan... Eni so pač varalice po duši.

Dejstvo pa je, da sem ga isti moment, ko sem dobila dokaze, nogirala. Tako da sem trpela z njim "samo" sedem let. Nikoli mi ni bilo žal za ta koraK, ŽAL MI JE LE, DA GA NISEM STORILA ŽE ISTI MOMENT, KO SEM SAMO ZASUMILA.
Citiraj
Kiara*
Sindi,ne dovoli tega,ker kar počne tvoj mož,je zate samo trpljenje!

Ker vedno oproščaš,mu s tem daješ vedno potuho za nadaljevanje njegovih varanj!

Več,kot bo tvojih oproščanj,več bo njegovih varanj!!!!To je vajin vzorec in nič drugega!

Reši se,v imenu svojega miru in zdravja!Od začetka bodo duševne bolečine tako močne,da jih boš čutila na telesni fizični ravni,samo bo minilo.Ne danes ali jutri,bo pa zagotovo.V nasprotnem primeru boš vedno v krču bolečin in ran,ki se ti nikoli ne bodo zacelile!

Noben moški ni toliko vreden,pa če mu na vsakem koraku cekini letijo iz žepa.Materialne stvari niso primerljive s pravo ljubeznijo,ki pa ta nikakor ne more biti!
Citiraj
sindi
Zelo me zanima, kako je danes. Bi se avtorica oglasila?
Citiraj
sindi
Kakšne besede! Popolnoma razumem žensko, ki jo mož vara, saj sem v podobni situaciji. Oproščam, oproščam....Životarim iz dneva v dan in upam,,,Kaj? Da se bo spremenil! Ma , kje ,nikoli se ne bo. SEdaj pravi, da nima razmerja, pa laže, ker vem,da ga ima. In jaz, spet čakam, Na kaj?
Citiraj
Eto tako
Ne podnosim prevaru, ni zensku ni musku. Ipak, treba da bude jasno, da onaj ko je prevaren je delimicno i kriv za to.
Naime, ako je u braku, vezi sve ok, sansa za prevaru ili ti setnju u tudje dvoriste, je ravna nuli!
Ako ste ljuti, svadljivi, zapustani, odbijate ga kako bi se inatili sa njim, a kad dodje do sexa onda se to svodi na rutinu, onda se ne pitajte zasto partner ode preko tarabe. :-)
Zato, zene i muskarci, budite iskreni prema partneru/ici, volite ga bezrezervno i pokazujte to uvek, budite tolerantni i spremni za kompromis, budite uvek lepi i nasmejani, mastoviti, optimisticni...
E, ako i nakon ovakve situacije Vas parner/ka ode u setnju, ostavite ga istog trena. Nije vredan Vase ljubavi, paznje i uopste prisutnosti u njegovom zivotu. I nemojte patiti, plakati, zalostiti sebe i svoje bliznje! Verujte da i za Vas postoji prava osoba, osoba vredna svega Vaseg!
Srecno svima!
Citiraj
brbla1
prevarana ki ima dovolj je napisal/a:
Če ti je materialno več vredno kot tvoj mir, trpi naprej!
Citiraj
Prevarane ste same krive, da trpite
Ženske katere ste prevarane in ne storite nič zato, da bi se moškemu postavile po robu in tako trpite tudi po desetletja, SE MI PRAV NIČ NE SMILITE, ker ste si same krive. Vsak si sam kroji svojo prihodnost. Pohvale in spoštovanja vredne ste ženske katere v takih primerih (res da je težko) naredite konec in se ločite od nespoštljivega moža.
Citiraj

Potrditev, da niste robot:

Da bi preprečili avtomatsko oddajo sporočila/registracijo, prosimo dokažite, da niste robot z uporabo CAPTCHA uganke.