Med.Over.Net

Odgovori: Psihični vzrok telesnih težav

Pregled teme
misa komar
Pozdravljena,

vaš sine prihaja v dobo intenzivne rasti in spolnega dozorevanja. V organizmu se dogajajo pravi mali hormonski viharji, njegovi možgani so že samo s koordinacijo in nadzorovanjem tega dozorevanja zelo zasedeni in potrebujejo ogromno energije. Potem pa pravite, da je tudi zelo aktiven, tudi družbeno koristno, kar pomeni, da mu ni vseeno, kaj se dogaja z nami, ljudmi, okoljem v katerem odrašča,.... to pomeni, da je njegov emocionalni del možganovine zelo angažiran.
........če vse skupaj seštejete, lahko takoj ugotovite, koliko dela vsakodnevno morajo opraviti njegovi možgani.

Očitno organizem kot celota tega ne zmore, zato se mu pojavljajo migrene, občutki tesnobe, negotovosti, občutljivost na različne dražljaje,......

Res bi bilo dobro, ko bi ga naučila "umivanja možganov"(to mirno globoko dihanje) vseh stresnih smeti, ki jih njegovi možgani naberejo tekom dneva. A sedaj, v času pubertete, ko išče svojo identiteto, se umešča v ta kaotični in negotovi svet, ga boste najbrž težko prepričala.
Poskusite mu to "umivanje možganov" (mirno globoko dihanje) razložiti z navado, ki pa mu je poznana: vsakodnevno umivanje zob. To ve. To mu je samo po sebi umevno. Poskusite enako predstaviti velikanski pomen vsakodnevne higiene možganovine - ki pa je ne moremo oprhati ali poščetkati. Umijemo jih lahko le tako, da preusmerjamo tok misli in tako omogočimo, da možgani začnejo tvoriti dobre hormone, ki so v bistvu signalizacija/komunikacija celemu telesu in možganom, da se pomirijo. Tako nehajo trošiti energijo za "stresne, angažirane" misli in začnejo dajati signale, da se telo/um umiri, sprosti in neha trošiti energijjo.

Poskusite ga naučiti, da bi hodil spat ob istih urah in vstajal tudi ob istih urah. Spanje je edino najboljše "zdravilo", ki možganom omogoči, da se regenerirajo, sprostijo in napolnijo z energijo za naslednji dan.

Predlagala bi vam tudi, da bi poskusil s Cellfood kisik za življenje. To je samo pomoč možganom v prvih mesecih, da se energetsko toliko uravnovesijo, da vašemu sinu ("svojemu lastniku)"ne pošiljajo več signalov izčrpanosti v obliki migren, občutka tesnobe, občutljivosti na zunanje stresorje(hrup...).

V času odraščanja pa bi vam res toplo svetovala, da sinu privzgojite to nam še neznano veščino - vsakodnevno pranje možganovine z eno od aktivnosti (joga, sproščanja, thai chi, pilates, meditacije,.. .), katerim je vsem nekaj skupnega in za možgane najpomembnejše: mirno globoko dihanje in misliti samo na to dihanje.
Ne silite ga takoj v dolgotrajno dihanje!! Sprožila boste namreč točno nasprotni učinek: zelo velik odpor možganov!!
Zato začnemo postopoma - prve tedne samo po 5 minut. Zato, da se sploh ozavemo in da nagonsko ne odklanjamo ( nam postane zoprno) tega počasnega dihanja.
V naslednjem mesecu dvignemo na 7 do 8 minut,
kasneje na 10 minut...
dobro je, da dihamo vsaj 15 minut.

Toliko časa je potrebno, da možgani ustavijo miselne procese in se preusmerijo v drugačno (misliti na nič) miselnost.
Če ga boste to naučila in mu bo z leti ( po 20.letu starosti...) postalo to potreba, potem boste za sinovo mentalno zdravje naredila ogromno. In vaš sine bo eden tistih otrok te generacije, ki bo zaradi te mentalne higiene "pridelal" nevrodegenerativna obolenja zelo zelo pozno (po 90.letu starosti). To bo tista prva generacija otrok, ki jim bo omogočenoživeti aktivno, vitalno tja do 100, 120let....

lp m
Citiraj
mamita3
Sina osmošolca, že teden dni boli glava. Sicer ima od pomladi letos diagnozo migrena, vendar mi dogajanje zadnje dni daje misliti... Večkrat je med glavobolom omenil, da je cel nervozen. Dvakrat je dejal sicer bolj v šali, da je depresiven. Moti ga hrup, svetloba pa ne.
Ker glavobol traja dalj časa in že drugič v kratkem, sem mislila, da je nervozen zaradi glavobola. Glede na to, da je dal čez vse sorte preizkave in je vse bp, sem vedno bolj prepričana, da ga glava boli zaradi nervoze... Res so v šoli kar velike obremenitve, poleg tega je tudi izven šole precej aktiven (povsem na lastno željo), vidim, da si k srcu jemlje tudi dogajanje okoli beguncev, teroristov, ....
Kako naj ukrepamo? Naj gre v šolo kljub glavobolu? Težko se tudi skoncentrira...
Glede sproščanja z dihanjem sem mu že sama večkrat svetovala, naj to izvaja in kako, vendar mu je (verjetno starosti primerno) to malo brez veze. Morda, če bi mu to svetoval kdo drug, bi bilo drugače.
Citiraj
misa komar
Pozdravljena,

zelo lepo je, da bi rada pomagala gospe, ki ima očitno hude težave sama s seboj. In to že leta, najbrž.
Hudo je, ker je še alkohol prisoten, pa ločitev od partnerja. To so vse hudi psihični stresi in najbrž je že po naravi nagle jeze......Tako predvidevam.....

Pošteno vam bom povedala, da gospa potrebuje strokovno pomoč psihologa. Potem vključitev v posebne delavnice, kjer bi se naučila NAJPREJ soočiti se sama s seboj in ŠELE NATO začeti odpravljati težave... Šele tako bi začela svoja dva otroka bolj enakovredno obravnavati, ju enako spoštovati in imeti do obeh ENAK ODNOS.

Osebno meni se veliko bolj smili njena hčera, ki ji očitno predstavlja glavni vzrok vseh njenih težav. In to je alarmantno!! Še posebej, ker je hčera že od samega rojstva materi trn v peti. Otrok odrašča v izredno nezdravem okolju, pušča na njej hude posledice, ki vodijo v deviantnost njenega značaja, vedenja, ki jo lahko vodi v samomorilnost ali v agresivna obnašanja. V vsakem primeru si dekle ustvarja izredno slabo samopodobo. TEMU OTROKU JE RESNIČNO POTREBNO PRISKOČITI NA POMOČ!! Saj ni kriva ničesar, česar jo mati sigurno obdolžuje.

Če imate vsaj majhen vpliv na to gospo, če vas gospa vsaj malo posluša, spoštuje in upošteva vaša mnenja, potem bi vam predlagala, da se začnete z njo zelo previdno pogovarjati o njenih RES HUDIH težavah in NJENEM ZELO SLABEM ODNOSU( nasilje nad otroki) do otrok, še posebej hčerki.
-Poskusite jo prepričati, da bi šla na razgovor s psihologom.
-Poskusite ji dopovedati, da je to res dobro za njo.
-Poskusite ji dopovedati, da bo potrebovala daljšo strokovno pomoč, saj se kar z enim pogovorom NE MOREMO odvaditi nekega vedenjskega vzorca, ki smo si ga izoblikovali skozi DESETLETJA. Gospa bo potrebovala vsaj nekaj let, da se bo ZAČELA resnično spreminjati. Tako to je.....
-Poskusite ji dopovedati, da uničuje dva mlada bitja, ki sta komaj začela živeti in NISTA KRIVA za težave, ki jo pestijo.
-Poskusite ji dopovedati, da je DOLŽNA in ODGOVORNA za ti dve bitji!!

Seveda ji vsega tega ne morete povedati takoj, hitro. Ustvariti morate prijateljski odnos (ali se dobro poznata?). Za to potrebujete kar nekaj časa. Nekaj mesecev?!

Ali imate stik, kakšen odnos z njunima otrokoma? Poskusite navezati stik z deklico, poskusite ustvariti zaupanje v tem dekletu. Ta deklica ZELO POTREBUJE osebo, ki ji bo zaupala, se z njo pogovorila, ki jo lahko potolaži, RAZLOŽI, zakaj se mati do nje tako obnaša. Dekle potrebuje tak pogovor, osebo, ki bi ji zaupala. MATERI NE ZAUPA VEČ!!

Zelo velika in težka naloga.
Predvsem bi vam toplo toplo predlagala:
Poskusite vključiti šolo, ki jo dekle obiskuje. Mogoče imajo na šoli psihologa, ki bo imel posluh za hude hude težave dekleta. Tudi v zdravstvenih domovih so psihologi, ki so prav za takšne otroke. Obstaja socialna služba v vašem okraju. Lahko jih obvestite o tegobah dekleta. Obstaja cel kup brezplačnih TELEFONOV V STISKI OTROK, ki sprejemajo prav takšne poskuse pomoči otrokom, ki jih lastni starši fizično in/ali psihično vsakodnevno ogrožajo. Saj mati izvaja hudo fizično in psihično nasilje nad deklico!! DEKLICA ima PRAVICO, da jo zaščitijo!!

Upam, da sem vam dala vsaj nekaj smernic, kako pomagati celotni družini, še posebej pa dekletu in materi.
lp m
Citiraj
rešitev
Pozdravljeni,
zanima me kako lahko pomagam gospe, ki se je razšla s partnerjem sedaj pa ima že več let težav z alkoholom in napadi jeze oz. se zelo dere. Velikokrat se znese nad svojo nezakonsko hčer, jo žali, ponižuje, v preteklosti jo je celo pretepala. Prav tako se nanjo znaša njen sin, ki pa je veliko mlajši od hčere.
Zelo bi vam bila hvaležna če bi ji lahko kako pomagali.
Hvala in lep pozdrav.
Citiraj
misa komar
Pozdravljena,

malo ste morala počakati z mojim odgovorom, se opravičujem.

Vedno, ko preberem takšna pisma, vedno me prešinejo isti občutki, spoznanja: kako malo so nas naučili o našem življenju, o življenju vsakega posameznika. Preveč nas naša vzgoja, družba, hektičen način življenja ukaluplja v neke doktrine, neke trende. A ljudje si nismo enaki.

Zato tudi ni za vse nas ENAKO DOBRA:
-enaka hrana, ista hranila- pa čeprav je ta hip tako modna, tako zelo marketinško vzpodbujana
- enaka rekreacija, telovadba
- enak način oblačenja
- enako vreme, podnebje, zato enako počitnikovanje
- enak režim spanja in počitka
- enaka oblika dela, naporov
in še in še in še........

In ravno tako se pri vsakem od nas tudi to z leti spreminja:
- v otroštvu smo lahko pojedli nekaj, kar v zreli dobi ne moremo več, nam celo škoduje
-tudi količine hrane smo morali spremeniti. Prej smo lahko pojedli celega vola, sedaj pa ne zmoremo niti dveh malih koščkov, pa nam je že slabo.

In to ne velja samo za hrano, ampak čisto za vse zgoraj naštete dejavnike!!

Tako kot sem že zgoraj nekje zapisala, zelo zelo velja, da si z leti sami pridelamo določene nevšečnosti, težave, ki nam jih telo sporoča v obliki simptomov (telo ne zna govoriti, sporoča pa kot bolečino, vnetje- alergije so vnetja, slabo počutje, malodušje, paniko, bes, razdražljivost,.....). To so samo sporočila, ko nam naš um sporoča, da ne zmore več in da so najbolj na udaru določeni organi (pri vas so to očitno prebavila). Ko želimo odpraviti ali obvladovati te težave (to simptomatiko - pri vas se kaže v paniki in potem še alergijah na določeno hrano), moramo najprej začeti odpravljati težave v VZROKIH!! In to se ne da narediti v roku enega meseca ali enega leta. To so procesi. In to boste morala sprejeti, sicer se boste samo vrtela v začaranem krogu.
To je POPOLNOMA ENAKO spolnemu odraščanju, ki ga že sprejemamo kot dejstvo - temu ne more nihče uiti, vsi gremo skozi težavno obdobje pubertete in preživimo. In potem mislimo, da smo zreli in da ne bo več takšnih težav. Pa ni res!

Ko vstopimo v puberteto, jo moramo preživeti. Eni jo preživijo (da spolno dozorijo) v nekaj letih zelo neopazno. Drugi jo preživljajo zelo burno, boleče in veliko let. In nobenemu od teh najstnikov ne moremo skrajšati čas dozorevanja. Tako mu je zapisano v genih, njegovem biološkem tik-takanju. LAHKO mu pomagamo, da ga osvestimo, naučimo, lahko mu nudimo posebno prehrano, določena hranila, prehranska dopolnila, telovadbo, kozmetiko, fizične in umske aktivnosti, ki omilijo te simptome spolnega odraščanja in iskanja identitete. Zelo pomembno je, da ga vzpodbujamo, mu gradimo samozavest, da nam verjame in da mi njemu zaupamo .
IN TO DANES ŽE VEMO, SE ZAVEDAMO TEGA DALJŠEGA PROCESA SPOLNEGA ODRAŠČANJA in tega časa, ki ga najstniki potrebujejo. In tudi najstniki to že nekako sprejemajo in vedo in niso več tako zelo zafrustrirani.

KO spolno dozorimo, še nismo osebnostno dozoreli. Osebnostno zrelost pa doživimo lahko:
-eni relativno hitro
-drugi v poznih 50-ih letih
-nekateri nikoli


A o tej OSEBNOSTNI ZRELOSTI SE V NAŠI DRUŽBI ŠE PREMALO GOVORI. In del te osebnostne zrelosti je tudi vsa ta zgodba UNIKALNOSTI vsakega od nas, razumevanja, da ni vse za vsakega od nas enako dobro. Da to ni nič slabega, celo nasprotno. In da vsa ta simptomatika je samo govorica našega telesa, sporočanje KAJ DELAMO NAROBE Z NAŠIM telesom/umom.

Zato osebno najbolj verjamem v dober pogovor in kasneje, če je potrebno-psihoterapijo, kjer ugotovimo vse naše otroške frustracije, ki smo jih potlačili nekam v podzavest. In ker se jih ne zavedamo, ne moremo z njimi upravljati, jih nadzorovati.
Ko se jih ozavemo, potem vemo KAKO NAM NAGAJAJO, KDAJ NAM UDARIJO VEN in KATERI ZUNANJI DEJAVNIKI (to pa je hrana, rekreacija, vreme, polutanti, mobing, čustveni napori,...) NANJE VPLIVAJO dobro ali slabo.
Da pa se tega ozavemo, je potrebno veliko časa. Tako kot pri najstniku - kar nekaj let ( lahko 5, 6, 8,...), še posebej zato, ker vse to znanje- vedenje o vplivu otroških frustracij v naši družbi ŠE ČISTO PREMALO UPOŠTEVAMO.
Zato tudi marsikdo prehitro obupa, prehitro vzame tabletko, prehitro pade v ponovni začarani krog depresij, anksioznosti. In to je samo sporočilo vašega telesa/uma: Že spet ga lomiš! Ne zmorem več! Spremeni režim v vsakodnevnem ritmu (hrana, rekreacija, spanje, aktivnosti, delo, mobing,....).


Naučiti se bomo morali vzdrževati higieno uma, tako kot znamo vzdrževati higieno zob, telesa. Tako kot umivamo vsakodnevno nekatere zunanje dele telesa, tako se bomo morali naučiti vsakodnevno očistiti nesnage in strupov notranje dele telesa. Iz telesa morajo vsi nerabni in strupeni ostanki metabolnih procesov; to so raznorazni hormoni, pa encimi, pa mrtvi virusi, bakterije, odmrle celice, ostanki čustvenih dražljajev,...... to gre iz telesa v obliki vode, blata, znoja. A tja jih moramo spraviti. In to se ne da narediti kar z eno tabletko ali eno terapijo, ali....V organizmu je vse zelo kompleksno, povezano med seboj in vedno najbolje uspeva v sodelovanju-sinergiji veliko dejavnosti.

Upam, da vam nisem preveč dolgovezila. Želela sem vam samo povedati, da sploh ni nujno, da je vnos neke hrane glavni razlog. Ta je samo tista kaplja čez rob, da se vaše telo upira. In ne boste rešila težave samo s tem, da odpravite to hrano. To je že dobro za sedaj, a naučiti se boste morala soočati se svojim glavnim vzrokom . Vsi imamo otroške frustracije, eni jih prebolimo na en način, drugi na malo drugačen. Življenje pač ni enako pošteno do vseh. A če to tako sprejmete in se ozavestite, da je to vaša šibka točka, ki vam "ven udari" ob določenih pogojih, POTEM BOSTE OBVLADOVALA vašo paniko, vaše težave. Verjemite mi, da je tako. Biologija je to dokazala že pred več kot 20. leti. Samo da mi laiki o tem ne vemo veliko.
lp m
Citiraj
PLATINA
Pozdravljeni,
zelo zanimivo in tako resnično je vse kar ste napisala gospa Miša. Tudi jaz že več kot 10 let (po drugem rojstvu) živim s strahom, napetostjo, ki nisem vedela od kod izhaja oz. kaj ga povzroča...in sem začela delati na sebi. Iskala sem rešitve in tak začela s tehniko EFT, kjer sem začela čutiti svoje telo, predvsem v moje občutljivem delu, želodcu in trebuhu. Odšla sem tudi na hipnozo, ki pa mi ni odgovarjala, zato sem se odločila za energijske terapije. Te sem obiskovala 2 leti (naredila tudi tečaj za energetskega terapevta) in stvari so se začele odvijati pozitivno, veliko sem predelala, vse do letošnjega junija, ko se mi je strah povečal v paniko. Bila sem tako nervozna, tam mi niso več vedeli pomagati, rajši so me odslovili, ker naj ne bi sodelovala tako kot so oni pričakovali. Ampak ljudje smo različni in to je bilo očitno zame premočno oz.sem prišla do točke, ko telo ni več preneslo toliko energije...ne vem. Potem sem šla k psihiatrinji, ki mi je predpisala tablete (ker drugače se nisem mogla pomiriti) in mi diagnosticirala generaliziran strah, ki sem ga pridobila kot 6 letna deklica, ko mi je umrl oče. Vse to sem potlačila vase, nihče mi ni razložil kaj se je zgodilo, nikoli nisem čutila varnosti, sama sem se oblikovala kot sem se vedla in znala. In toliko let za tem, se mi je to pokazalo kot stalna napetost, nezmožnost sprostitve in kar je najbolj moteče, strah pred boleznimi in strah za moji hčerki (strah za brata sem zdaj že predelala, manj me tudi skrbi za punci). Ko sem imela paniko, sem se samo bala če bo z mano kdaj spet vse OK. Po kakšnih dveh mesecih se je stanje čisto umirilo, panike ni bilo več, strah sem začutila občasno. Pred enim mesecem pa sem začutila slabosti po določeni hrani in sem odšla na bioresonanco, kjer so mi odkrili ogromno alergij - tako na hrano kot druge stvari. Zdaj hodim k njim na terapije, najprej je bilo potebno odpraviti vse viruse, bakterije, trenutno pa smo začeli z odpravo alergenov, skupaj s predpisano dieto. Občasno pojem tudi hrano, ki ni na seznamu alergenov, (na njih sem samo občutljiva), to se je zgodilo ravno včeraj in se počutim zelo slabo - ne da sem čutila bolečine in prebavne motnje, zraven se mi pojavi tudi močan strah, anksioznost, kar na jok mi gre in kar je najhuje, začnem se smiliti sama sebi. Zdaj pa mene zanima gospa Miša, ali dejansko obstaja taka povezava med hrano in strahom? Tam mi pravijo da je vse to del čiščenja, ko se vse negativno čisti v telesu in največ je v meni strahu. Ali je možno, da sem vsa ta leta čutila strah zaradi občutljivosti na hrano, ki je prej nisem čutila? Kakšno je vaše mnenje o tej povezavi in če imate tudi mnenje o bioresonanci. Jaz zaupam vanjo, je pa res da sem malo nepotrpežljiva in ko začutim poslabšanje, začutim dvom in bojazen, da meni nič ne more pomagati in zato rada dobim še druga mnenja oz. vedno iščem odgovore, ker sem potem bolj mirna.
Hodim pa tudi na psihoterapijo in na skupino, kjer odpravljamo vzroke anksioznosti, ki pa je kot ste rekla proces ki traja. Hvala.
Citiraj
misa komar
Pozdravljena,

življenje ni pošteno in nas nikoli ne vpraša, kaj bi mi radi. Dobimo pač, kar dobimo: v našem genomu, dednem zapisu je veliko dobrega, pa tudi veliko slabega. Vzgoja, okolica, način življenja nam potem iz vsega tega dobrega in slabega genoma "pobere-izbere" neko kombinacijo. Jaz rada temu rečem, da smo si pridelali vedenjski vzorec in cel kup kroničnih degenerativnih težav. Mlajši ko smo, veliko veliko večjo možnost imamo, da popravimo pridelane napake. seveda, če se jih zavedamo.
In vi ste ravno prav mlada, da bi lahko to kombinacijo vaših dobrih in slabih genov, preusmerila predvsem v dobre gene in ne dovolila slabim, da vam tolikokrat "ven udarijo".
Samo zavedati se morate, da ste to sedanjo kombinacijo pridelovala vsaj 10 do 20 let. Torej, da se boste naučila in preusmerila svoj miselni tok, boste potrebovala ene 2 do 3 leta. Ne obupajte, ker se res da to narediti!
Ja, in Cellfood vam bo pomagal v prvih mesecih, letu. Tudi migren ne bo več. Boste videla. VEDNO pa začnete s Cellfood kisik za življenje, osnovnimi kapljicami. Kasneje - jeseni, pa bi bilo dobro, ko bi dodala še Cellfood DNA RNA spray (ni ga še na spletu, ker smo ga šele pripeljali. Če pa boste zaprosila, vam ga bodo/bomo sigurno dali).

Če vas bo zanimalo še kaj, sem vam vedno na voljo. Dobro je, da sedaj obstajajo vsi ti forumi, kjer lahko poveste svoje tegobe, pri tem vas ni strah, sram, si upate! In to je zelo dobro.Kar pišite! Vedno, ko boste imela občutek, da se ne počutite dobro, da vas nekaj tare, pišite! S tem ko pišete, izlijete iz sebe vso to negativno energijo, negativna čustva; in to je dobro, saj ste še nekomu povedala, mu zaupala. Pa kaj potem, če ga ne poznate. Za vas je to še bolje! Samo kadarkoli boste komurkoli kaj potožila, pisala, vedno izberite tiste medije, ki so verodostojni, za katere veste, da so že dolgo prisotni, veste kdo in kaj odgovarja, pove.
In zapomnite si dobro:
življenje ni pošteno, a je samo naše. In od nas samih je odvisno, kako bomo preusmerili naše šibke lastnosti v dobre.

lp m
Citiraj
Slovenistka
Pozdravljeni,

imate popolnoma prav: sem dokaj mirna, bolj introvertirana oseba in o svojih težavah težko govorim: do sedaj se sploh z nikomer nisem odkrito pogovarjala o tem, ampak ponavadi vse bolj tiščim vase. Čustveno občutljiva sem pa ZELO in verjetno me je ravno to pripeljalo do teh težav (hitro me kaj prizadane, hitro zamerim, hitro me vse vznemiri, hitro se česa ustrašim).

Vem, da imamo vsi nek obrambni mehanizem, ampak-zakaj imam ravno jaz tako motečega?! Imam velikokrat tudi migrene (diagnosticirane pri nevrologu) in jih veliko lažje prenašam kot pa te prebavne težave.

Opažam pa, da sem že sedaj veliko bolj pomirjena, ko sem o tem spregovorila in videla, da OBSTAJA rešitev in pomoč. Človeku se zdi (čeprav vemo, da ni res), da je edini s tako težavo.

Omenili ste dopolnilo Cellfood-šla sem na njihivo (vašo?) spletno stran, a nikjer nisem opazila, da bi pisalo, da je primerno tudi za take vrste težav. Ali je to primerno, če fizično ni nič narobe s telesom (če so težave psihičnega izvora)? Kateri produkt bi bil pa zame najboljši? Tiste osnovne Cellfood kapljice?

Slišala sem tudi, da so uporabne kapsule Linex, ampak ne razumem, kako naj bi jih jemala, da bi te težave preprečila (ni učinka, če jih vzameš, ko se vse skupaj že začne). Kar tako preventivno pa se jih ne sme jesti.

Še enkrat iskrena hvala za odgovore in vzpodbudo, to res zelo cenim.
Citiraj
misa komar
Pozdravljena,

ja, res ste si pridelala te težavice. Študij, nervoza pred izpiti, med letom, potem ste najbrž po naravi bolj občutljiva, nežna, vase zaprta oseba.
In vedno se dogaja kaskada, domino učinek. Tako mlada ste še, da se te tegobe lahko rešite in jo obvladujete. Zavedati se morate, da vam bo lahko še kdaj pokukala na plano, saj je to očitno obrambni mehanizem vašega uma in telesa. VSI IMAMO nek takšen mehanizem, samo da je pri enih bolj pri drugih manj moteč/viden/občuten.
Lahko greste k zdravniku, lahko bi vam dal baldrijan v raznoraznih oblikah (vi poznate eno obliko baldrijana- persen tabletke), ravno tako vam lahko priporoča karbo-tabletke,pa še kaj za blažitev.
Na yogo greste lahko mirno. Ravno tisto mirno, globoko dihanje, pomirjujoča glasba vas bo umirjala in vam sigurno ne bo povzročala težav. Če boste prvič ali drugič morala na stranišče (predvsem, ker boste nervozna, nesigurna, malo se boste bala....), NIČ HUDEGA! Niste in ne boste edina!!! na takšnih terapijah te zadeve še posebej dobro razumejo, saj na yogo hodi veliko ljudi, ki ima tovrstne težave kot vi.

Le pogum, CELO ŽIVLJENJE je pred vami. Ne zapravite ga in ne pridelajte si kakšne kronične prebavne težave, zaradi čiste neumnosti. Verjemite mi!

lp m
Citiraj
Slovenistka
Spoštovana gospa,

najlepša hvala za ta izčrpen odgovor. Polepšali ste mi dan-kaj dan, življenje!!! Iskala sem že vse možne stvari, toda nisem vedela, kako bi se temu pravilno reklo, zato mi tudi stric Google ni znal nič kaj pametnega svetovati.

Kot je verjetno opaziti, sem že res čisto obupana. Imela sem obdobje, ko se je vse uredilo in pomirilo (seveda sem se še vedno izogibala situacijam, kjer bi se to lahko zgodilo) in sem bila že vesela, da sem tega rešena. Sedaj pa se je spet začelo. Sem čisto na tleh, saj se mi zdi, da sploh nimam življenja; nikamor ne upam, ves čas me skrbi, da me spet začne boleti, da ne bom mogla zadržati. In sama pri sebi opažam, kako me že ob prvem krču zagrabi panika (pospeši se mi utrip, na misel mi pridejo same grozljive scene) in seveda je jasno, da bo potem le še hujše. Ne znam si pomagati, da bi lahko to odmislila.

Nimam nikakršnega življenja, pa imam šele 26 let. Nikamor ne upam, kamorkoli grem, razmišljam, ali je v bližini WC... vsemu bi se najraje kar izognila. Če bi lahko, bi bila 24ur na dan doma. Ampak tako vem, da ne gre.

Sem pred diplomo, upam, da kmalu tudi v službi, in groza me je misli, kako bom to obvladovala, ko bom enkrat v službi. Sedaj imam dokaj veliko prostega časa, ampak takrat ne bo več možno biti kar doma ali se preprosto uleči, ko začnejo trebušni krči. Tudi ob teh razmišljanjih v prihodnost me grabi panika, zato bi res rada to rešila.

Razmišljala sem tudi, da bi šla do zdravnika, toda dejansko ne vem, kaj naj mu rečem. Zanima me še, če mi lahko razložite, kako človek prepozna, da je to psihosomatska stvar in ne dejansko fizična (medicinska)? Zdravnika sem mislila vprašati, ali obstaja kaj, kar bi lahko preventivno jemala (npr. kake zeliščne stvari ali kaj takega)? Zdi se mi, da če bi nekaj jemala, da bi mi dalo psihično tak učinek, da zaradi tega se mi pa nič ne bo zgodilo (placebo učinek ali kako se temu reče), četudi mogoče ne tako zelo pomaga.

Zavedam se, da to traja in bom rabila čas, da to uredim. O dihalnih vajah sem tudi že brala in razmišljala, da bi šla na kakšno jogo ali kaj takega-toda spet se je pojavila ta težava; kaj, če se mi sredi ure joge zgodi tak problem? To me ovira pri tem, da bi se udeležila tečaja takih vaj.

Kot pravim in je opazno-čisto sem obupana in ne vem več, kaj naj-čaka me še kar nekaj let življenja in ne želim si ga preživeti tako. Želim si iti na kak izlet, potovanje... in zaživeti normalno življenje. Vaš odgovor mi je v veliko pomoč in hvala Vam za to.
Citiraj
misa komar
Pozdravljena,

ja, očitno ste si "pridelala" simptomatiko (težave s prebavo, ki prehaja že v paranojo, večni strah) ob stresnih dogodkih. Biti živčen (vzroki so lahko zelo zelo različni) pomeni tvoriti celo kaskado stresnih molekul (hormoni, nevropeptidi, razni peptidi....), ki pač dajejo telesu sporočila: kaj mora narediti, ker ste "ogrožena"( vzrok vaše živčnosti).
In vaše telo je pridelalo odgovore na stresorje na vaših najbolj "šibkih" organih.

Ta odgovor na živčnost (požene vas na stranišče in potem še večni strah, paranoja da bo treba na stranišče) lahko začnete spreminjati. A nič se ne more zgoditi takoj, v nekaj dneh!! Predolgo ste "trenirala" ta vzorec in vaši možgani so si že utrli ta odgovor_vzorec kot eno od pomembnih poti vzdražnosti - reakcije na živčnost.
Za vaše možgane je to postala rutina in zato tudi izberejo vedno najprej to pot- to obliko reakcije, komunikacije uma s telesom
( na MedOverNetu si lahko preberete članek, ki sem ga napisala zato, da bi ljudje bolje razumeli, kako se um in telo med seboj pogovarjata. Ko vemo kako potekajo procesi v telesu, potem jih lahko tudi spremenimo, vplivamo nanje. A vedeti morate, da imajo biološki procesi svojo uro, hitrost spreminjanja. Ne moremo jih prehitevati, lahko jih samo optimiziramo, izboljšujemo, spreminjamo v času, ki nam ga ti procesi določajo. Tudi trdo kuhanega jajca ne moremo skuhati v 2 minutah, ali ni tako?. Ta članek je pripet tudi spodaj pod * Ali slišite svoje možgane kako nam sporočajo..)

Z enakim namenom je bil napisan še en članek (tudi spodaj pripet, označen z **Sreče ni potrebno kupovati) zato, da bi ljudje razumeli, da si lahko samo sami pomagajo in lahko spremenijo grdo, frustrirajočo simptomatiko, ki je posledica stresnih dejavnikov. In vse te tehnike so danes dokazljive in so pokazale, da resnično delujejo. Preberite si še ta članek. Malo razmislite in ker sem prepričana, da se želite resnično znebiti vaših težav, strahov in paranoje, boste začela spreminjati svoj grdi vzorec reakcije na stresorje. Ne bo enostavno, niti hitro. Tako kot ni bilo hitro učenje pisanja, branja, smučanja,....A če si tega resnično želite, se boste odločila in začela z vajami.

Sprva se ne bo nič zgodilo, in to lahko traja nekaj mesecev. Potem se pa začne dogajati. Naenkrat ugotovite, da pa res lahko obvladate težavo, ko nastopi živčnost. V začetku bo precej mukotrpno, ker se telo upira (možgani!!), da bi se učilo nove poti reagiranja (tudi možgani imajo radi rutino in sovražijo spremembe!). A z vztrajnostjo in redoljubnostjo dosežemo tisto, kar se nam danes zdi nemogoče!!
Postavite si časovnico, da ne boste preveč razočarana.

Dajte si čas vsaj 6 do 8 mesecev! V tem času samo delajte, delajte,delajte te vaje in nič ne mislite, da bi se moralo že kaj zgoditi...

Ker boste za to tudi potrebovala ogromno energije in ker ste že tako ves čas izčrpana (zaradi vseh teh strahov, občutkov nemoči, ogroženosti...), ali bi poskusila v teh 6 do 8 mesecev intenzivnega dela na spreminjanju vzorca komunikacije telo/um, uživati Cellfood?
S Cellfoodom bi možganom omogočila zadostne količine ATP in hkrati čiščenja vseh škodljivih metabolnih poduktov, ki nastajajo v celicah ob tako intenzivnem delovanju.

Verjemite, da smo samo mi sami "pridelovalci" teh težav. Zato jih tudi samo mi sami s svojo VOLJO lahko spremenimo. Zmagovalci so vedno tisti, ki se spremembe lotijo resno, se ne ustrašijo, ko jim vsake toliko spodleti (to je normalno!), so redoljubni, vztrajni in potrpežljivi. In v letu ali dveh SE POKAŽEJO SPREMEMBE NA BOLJE!!! VEDNO!

Poskusite, pa mi napišite, kako uspevate! zelo bom vesela,

lp m

*Ali slišite svoje možgane,kako nam sporočajo, se »pogovarjajo« z nami?!


Danes vedno bolj pogosto slišimo dekleta, žene, matere, pa tudi očete in poslovneže kako tožijo, da so tako utrujeni, popolnoma izčrpani, da tako težko mislijo in sproti vse pozabljajo. Da so zjutraj večno utrujeni, da jih je strah dneva, tekom dneva jih nepričakovano grabi panika, ponoči se panično prebujajo in imajo moraste sanje, in...... Da se vedno bolj spopadajo z glavoboli, raznimi alergijami, ki jih prej ni bilo, tiščanjem v prsih, bolečini v prsih, občasnemu hudemu utripanju srca, ali nepravilnem utripu srca. In postali so tako občutljivi na vsak prehlad, piš vetra, nenaden izbruh žalosti in joka, ali besa,....


Ustavi se, ne zmorem več!

Vsi ti znaki so že dolgo znani kot posledica stresnih dogodkov. To je v bistvu odgovor našega telesa in uma, ko od njiju pričakujemo in zahtevamo preveč. Telo in um vedno delujeta skladno, v sodelovanju. Um, to so možgani, ki dajejo navodila telesu, kaj mora delati. Istočasno naše telo vrača odgovor umu – možganom. V stroki pravimo temu dvotirno komuniciranje telo/um.

Pri tem telo in um trošita OGROMNO ENERGIJE (ATP –molekule ali celično gorivo). Čim živahnejša je ta dvotirna komunikacija, pogovor med možgani in telesom, več energije (ATP) je potrebno. In ko telo in um, to so vse naše celice, saj se samo v celicah lahko tvori ATP, niso več sposobne tvoriti zadosti energije, začno naši možgani-um, dajati sporočila: »Ustavi se, ne zmorem več!«


Možgani nam sporočajo z občutki, bolečino, obnašanjem!

Možgani-um tega ne morejo povedati z nam znano govorico. Povedo, sporočajo nam v takšni obliki, da jo mi občutimo z našimi čutili. Ti simptomi se kažejo pri vsakem nekoliko drugače, saj smo si ljudje zelo različni. Imamo različen genom, zato imamo različen metabolizem celic. Rastemo in odraščamo v različnem okolju, tako se vsakemu od nas oblikuje malo drugačen karakter, vedenjski vzorec. Vendar so simptomi pri večini enaki, samo da se enim pojavijo eni simptomi prej, drugim pa drugi. In to ravno zaradi te različnosti v genomu in okolju, v katerem smo odraščali in živimo.
Ljudje, ki že dolgo, mesece in leta trpijo za kronično utrujenostjo, pa imajo bolj ali manj enake kronične težave.



Simptomi stresa vplivajo na TELO, POČUTJE in VEDENJE
Običajni učinki stresa ...
... na naše telo

• glavobol
• mišični krči, bolečine
• bolečina v prsih
• utrujenost
• manjši libido
• slabost
• nespečnost
• prekomerno potenje
... na naše počutje
• tesnoba
• nemir, strah
• slabša motivacija, zbranost
• jeza, razdražljivost
• žalost, depresija
... na naše obnašanje
• prenajedanje ali anoreksija
• izbruhi jeze
• odvisnost od drog, alkohola
• nikotina
• odsotnost, apatija, malodušje
Vir: American Psychological Association's "Stress in America" report, 2010


Dvotirno pogovarjanje telesa in uma

»Govorjenje« možganov je v bistvu sprejemanje dražljajev iz okolja, in tudi iz notranjosti telesa, iz ostalih organov. Te dražljaje možgani sprejmejo, »predelajo« in pripravijo odgovore. Odgovori pa so cela kaskada hormonov in peptidov, ki jih tvorijo različne žleze in organi po celem telesu. Ti hormoni in peptidi, ki jih niti vseh še ne poznamo, so kot besede v naših stavkih. Zaporedje besed daje smisel naši misli, navodilu. ENAKO velja za zaporedje- kaskado hormonov in peptidov. Zato nevrofiziologija že vsaj 20 let pozna skupine molekul peptidov, ki jih mi laiki poznamo kot hormoni sreče in skupine, ki jim pravimo hormoni žalosti, stresa,....

To znanje nam je dokaz zakaj veščine, ki jih starodavna vzhodnjaška ljudstva poznajo in s pridom uporabljajo, lahko delujejo in so učinkovite.
To so veščine meditacij, avtogenega treninga, yoge,ayurvede, ali samo enostavnega počasnega globokega mirnega dihanja......


Naučimo se preusmerjati »pogovor« telesa/uma!

S pomočjo različnih tehnik globokega mirnega dihanja lahko preusmerjamo tok misli. Tako učimo svoje možgane, da preusmerjajo svoja navodila, tvorijo dobre hormone in ne slabih (stresnih). MI SAMI DAJEMO NAVODILA, ali želimo biti zadovoljni, pomirjeni, ali želimo biti besni, otožni. Vsa ta čustva so samo kombinacija veliko različnih hormonov in peptidov. In od vaših možganov (vašega zavestnega »upravljanja«) je odvisno, v katero smer se bo razvila tvorba molekul - komunikacija dobrih ali slabih hormonov in peptidov.


Uporabimo veščino »pranja možganov«, sebi v prid!

A pozor ! Da se tega kontroliranega usmerjanja navodil naučimo, rabimo čas - mesece, leta. V bistvu imamo lahko pod kontrolo svojo srečo, zadovoljstvo, spokojnost, včasih nam uide, a jo lahko ponovno ujamemo. S pridom se te tehnike uporabljajo v vesoljskih programih za astronavte, potem za pilote najsodobnejših letal, posebnih specialcev,....pa igralci, TV voditelji, javne osebnosti - to so vse ljudje, ki so se naučili obvladovati delovanje, preusmerjati tok pozornosti svojih možganov. Možgani imajo ogromanske potenciale, ki jih še ne znamo/ moremo uporabljati. Ali veste, da povprečen človek uporablja samo okrog 10% svojih možganskih celic? Poskusite izkoristiti še dodaten 1% svojega potenciala - samo to se je treba naučiti, tako kot smo se učili poštevanke in pesmic.

Vir Molecules of Emotions, Candace Perth PhD B Sc Biol



**Sreče ni potrebno kupovati!

Posledica slabe ekonomske situacije v državi je zmanjševanje socialne varnosti za ljudi. In razmere se slabšajo za vse sloje družbe. Tisti večni občutek negotovosti, strahu, bojazni, žalost, jeza, strah, in tako malo pravega veselja, radosti, občutka varnosti, sreče! Prav varnost, sreča sta osnova za stabilno, uravnovešeno psihično počutje vsakega posameznika.

Kaj pa vseeno lahko storimo, da ublažimo pritiske in nekako vendarle preprečimo posledice stresa, našega vsakodnevnega spremljevalca?

Sami lahko naredimo največ, ko se NAJPREJ resnično zavedamo in upoštevamo:
- da nikoli več ne bomo živeli v tako varnem okolju, kot smo ga bili vajeni. Vedeti moramo, da bomo ves čas živeli v bolj ali manj stresnem okolju,
- da čudežne tabletke ali čudežnega pripravka ali ene terapije za odpravo stresa ni. Rešitev je potrebno iskati v kompleksnosti, sinergiji več dejavnikov. Posledice stresa VEDNO čutimo po vsem telesu, dejansko so ogrožene vse naše celice.
- da naše telo vedno deluje skupaj z našim umom. Vplivata in odvisna sta drug od drugega!


Naučimo se odpravljati posledice stresa še pravi čas!

Kako pa to storimo?
Zavedati se moramo, kaj so osnovni dejavniki, ki vplivajo na naše telo in na naš um. To je na naše počutje in vitalnost. Naše telo s svojim umom lahko dobro dela in učinkovito popravlja napake ter se zoperstavlja stresom takrat, ko ga pravilno in redno oskrbujemo in negujemo. Ravno tako kot to počnemo z avtom ali stanovanjem. Tako kot umivamo, čistimo, zračimo naša stanovanja in avtomobile, enako bi morali početi s svojim telesom. Samo da so oblike čiščenj, umivanj, zračenj...nekoliko drugačne. In ni dovolj skrbeti samo za kljuke ali okna, če želimo vzdrževati stanovanje ali avto. Ravno tako velja za naše telo in um, da ni dovolj,če skrbimo samo za mišice ali kožo ali zobe.....

Telo je zelo kompleksno, zato naj nam postane resnično navada in potreba, da vsakodnevno poskrbimo za:
- Pravilna, redna in zelo raznolika prehrana, ki ni za vse ENAKO DOBRA!!
- Dnevno uživanje zadostnih količin navadne vode
- Pravilna in redna tedenska rekreacija, ki že spet ni za vse ENAKA!!
- Redno vsakodnevno sproščanje, ki naj traja vsaj 20 minut, saj toliko časa potrebujejo možgani, da se uspejo preusmeriti in umirjati!!
- redno spanje ob isti uri, ki tudi ni ENAKO DOLGO pri vsakem od nas!!



Sreče si ni potrebno kupovati! Srečo ima LAHKO vsakdo v svojih rokah brezplačno!

Eno najpomembnejših orodij za odpravo posledic stresa so metode, ki so jih poznale že več tisočletij stare vzhodnjaške kulture. S tehnikami, diagnostiko sodobnih ved biologije, nevrofiziologije, psihologije, psihiatrije so te starodavne metode dokazali in pokazali, da so resnično učinkovite pri odpravljanju posledic stresnih dogodkov. Dokazali so, da se jih lahko naučimo tako, kot smo se naučili mnogih drugih veščin. Tako smo se učili branja in pisanja, črke povezovati v besede; sprva smo bili nespretni, črke so bile samo okorne črte, potem pa so nastajale prave črke. Veščine pisanja smo se učili nekaj let in prvi meseci so bili zelo okorni in težavni, saj se še spomnite? Enako je veljalo pri učenju plavanja, kolesarjenja, računanja. Z leti redne vadbe smo postali pravi mojstri v obvladovanju veščin pisanja, branja, kolesarjenja, računanja, plavanja,... Tisti, ki smo redno vadili in to počnemo tudi vse življenje, tudi v zrelih letih, so nam te veščine rutina, nekaj samo po sebi umevnega. ENAKO lahko dosežemo z obvladovanjem svoje sreče, stresnih dejavnikov!


Vsakdo od nas je EDINSTVEN, zato ni za vsakega enako dobra ista obleka ali terapija ali zdravilo ali strokovnjak ! Poiščimo tistega, ki nam bo najbolj ustrezal!

Odlične metode za obvladovanje stresa, svoje sreče so yoga, avtogeni treningi, meditacije, thai chi, ali samo MIRNO GLOBOKO DIHANJE.

Mirno, globoko dihanje je osnova vsem ostalim tehnikam.

Zato se najprej naučimo globokega, mirnega dihanja. Vdihavanja skozi nosnice in izdihavanja skozi usta. Dihamo s trebušno prepono in ob vdihavanju in izdihavanju mislimo samo na te vdihe in izdihe, ter »opazujmo« svoje telo, kako posamezne mišice reagirajo ob dihanju. Ob tem tudi spremljamo »polnjenje« in »praznjenje« trebuha, saj dihamo s trebuhom in ne s prsnim košem.

Dobro je, da vam pravi strokovnjaki pokažejo in vas naučijo pravilnih gibov meditacije, yoge, katerekoli oblike treninga mirnega globokega dihanja. In to niso terapije, za katere bi morali odšteti celo premoženje!

Kasneje, ko se naučimo osnovnih tehnik, vaje lahko sami izvajamo doma. Izvajamo v tistem obdobju dneva, ki nam najbolj ustreza. Tudi to je zelo pomembno, da nas dodatne aktivnosti še dodatno ne »stresajo«.


Obvladovanje sreče naj postane naša potreba!

Praksa je že zdavnaj pokazala, da moramo vaje, ki smo jih izbrali (pa naj bo to yoga ali meditacija ali...) izvajati redno, vsaj 4-krat tedensko, ko se RESNIČNO želimo naučiti novih veščin!(vedno se spomnite na učenje pisanja, branja,.. kako mukotrpno je bilo v začetku in s kakšno lahkoto in rutino izvajamo, pišemo,...danes).

Te vaje izvajamo vsak dan ob istem času, saj se telo tako navadi in mu postane potreba. Na tak način odpravljamo »možganske cunamije«, ki nastajajo tekom dneva pod vplivom raznoraznih stresnih dogodkov. To je precej podobno naši navadi umivanja zob, obraza ali vsakodnevnega prhanja. Preprosto ČUTIMO POTREBO PO UMIVANJU! Začutimo potrebo po svojem miru, sreči!

Ko dihamo, lahko preusmerjamo svoje misli!

Ob tem počasnem dihanju nam naše misli poskušajo bežati med tisoč in tisoč vsakodnevnih opravkov, skrbi,.. TO JE NORMALNO in se dogaja vsem! To nas ne sme še dodatno razburjati.

Zato različne tehnike uporabljajo različna orodja kot pomoč, da nam misli preveč ne uhajajo in da jih znamo ponovno »pripeljati« na trenutke našega dihanja. To je POSLUŠANJE in GLEDANJE naših vdihov in izdihov v tistem trenutku:
- Lahko si pomagamo z besedo ali kratko mislijo, ki si jo ves čas po tihem ponavljamo. Ta beseda ali misel naj bo nekaj lepega, nam prijetnega. VEDNO poiščimo nekaj dobrega, pozitivnega, saj tako preusmerjamo svoje možganske dražljaje v tvorbo hormonov sreče.
- Lahko poslušamo prijetno, nežno glasbo, in dihamo.
- Priporočljivo je, da smo v prostoru kjer ni hrupa in trušča, da nas še ta ne odvrača od našega dihanja. Še posebej v prvih mesecih učenja sproščanja.



A misli bodo kljub temu uhajale! NIČ HUDEGA, saj lahko ukrepamo!

Ko se nam prikrade neka misel na otroke ali službo ali dolžnost, takrat jo samo nežno odrinimo in ponovno preusmerimo misli na naše dihanje ali poslušanje naše besede, misli, ali nežne glasbe. Vsakokrat, ko se vam to zgodi, neprijetno misel odrinite in prisluhnite sebi, svojemu telesu in nežni misli, ki jo izgovarjate. To se bo zgodilo 10-krat, 20-krat, nič hudega. Naučite se mirno odrivati vsiljive misli in se ponovno usmerjati v vaš trenutek duhanja, sproščanja.

Zmagovalci so vedno tisti, ki so redoljubni, vztrajni in potrpežljivi!

Večkrat ko boste ponovili, lažje vam bo in sčasoma se boste popolnoma naučili obvladovati svoj mir, sprostitev, svojo srečo. Sreča vam bo postala preprosto potreba!

Nič se ne zgodi takoj. Nekaj mesecev redne tedenske vadbe je potrebno, da naše telo in um prevzame te nove navade. Da mu postajajo rutina.

In tudi za vsako vajo je potrebno vsaj 20 do 30 minut. Naši možgani potrebujejo prvih 6 do 8 minut samo, da uspejo preusmeriti tok dražljajev in s tem omogočijo pogoje za tvorbo hormonov in nevropeptidov sreče. Ko se začne tvoriti pravilna kaskada hormonov in peptidov sreče, takrat začnemo čutiti občutek miru, pokoja, sproščenosti in tisti občutek sreče in zadovoljstva. In zato ne potrebujemo mamila ali alkohola, temveč samo nekaj časa samo za sebe. Za svoj um in telo.


Kaj pa lahko storimo, ko doživimo nasilje, stres nepredvideno v službi ali družbi?
Ob nepredvidenem stresu, napadu straha, panike, groze, besa: Ustavimo se in zadihajmo!

Naučimo se tudi, da v trenutku, ko nas nekaj nepričakovano razburi, prestraši ,da se ustavimo, globoko zadihamo! Globoko, mirno dihajmo vsaj 20-krat! In videli boste, kako boste mirnejši in kako boste lahko razsodno mislili.
To je potrebno narediti zato, da se tisti možganski cunamiji, dražljaji, ki so sprožili vaš strah, razburjenje, umirijo. (Z vašim globokim dihanjem preusmerite možgane v drugo nalogo.To je dihanje umirjanje uma, in tako možgani "pozabijo" na prvotni dražljaj, ne dajo naprej navodil za tvorbo cel kup stresnih hormonov, in ne povzročijo že spet panike, strahu, razburljivosti,jeze,...).
Citiraj
Slovenistka
Pozdravljeni!

Tudi jaz imam take vrste težav: že nekaj časa opažam pri sebi, da ko sem živčna, me napadejo prebavne težave (zaprtje ali driska). Vse skupaj pa se začne z močnimi trebušnimi krči in občutkom, da moram nujno na wc, drugače mi bo "ušlo".
Tega sem se začela bati in prišlo je tako daleč, da nikamor več ne upam oz. vedno razmišljam, ali bo v bližini WC. Ne upam na noben izlet, potovanje... in to mi močno otežuje življenje.
Ne vem, kako naj se s tem spopadem, ker je preraslo že skoraj v paranojo.

Prosim za kakršenkoli nasvet. Hvala.
Citiraj
misa komar
Pozdravljena,

zelo prav je, da ste napisala, saj je iz vas kar bruhal gnev, jeza, žalost, nemoč,.... žal je res tako, da živimo v svetu, ki ni pošten do vseh enako, in da tudi življenje ne da vsem enako količino dobrega in slabega. Disleksija je pač oblika, kjer imajo možgani malo drugačen vrstni red reagiranja in dajanja navodil. Ali veste, da sta bila n.pr. EINSTEIN in pa LEONARDO Da VINCI dislektika? Sigurno pa veste, da so dislektiki vsaj tako pametni kot ostali ljudje, marsikdo je celo veliko bolj ustvarjalen in nadarjen. Samo malo drugače odreagirajo na neke okoliščine, na dano situacijo. IN TO NI NIČ NAROBE! NAROBE JE, da naša družba tega še ne zna pravilno ovrednotiti in tudi upoštevati. Tako kot ste sama ugotovila, naš šolski sistem je ukalupljen, prilagojen zlati sredini. Za vse otroke, ki kakorkoli izstopajo, pa so naše šole velikokrat neprijazne.
Zato je najpomembnejše, da starši to vedo in da otrokom sami pomagajo, da se razvijejo v zelo nadarjene, nadobudne odrasle, ki pač niso enaki tisti zlati sredini. In to ni nič hudega in narobe!

Vam vaši starši tega niso nudili. Lahko pa si sama sedaj pomagate. Najprej je odlično, da ste tole napisala, da ste začela resno razmišljati o svojih težavah. Dobro bi bilo, ko bi se pogovorila s psihologom, psihoterapevtom. Pogovor najbrž ne bo en sam, saj morata marsikaj razčistiti in predvsem vi morate oprostiti svojim staršem, ki tako niso vedeli, znali. Vi pa sedaj to veste, in si lahko začnete pomagati, se spreminjati. To bo dobro tudi za vašega otroka.
Brez pravega razgovora s strokovnjakom, boste težko izstopila iz tega začaranega kroga. Poskusite, boste videla kako dobro dene pogovor in kako je dober občutek, ko veš, zakaj se ti nekaj dogaja, ko znaš te občutke upravljati in ne obsojaš več svoje okolice, predvsem staršev. Živeti moramo dalje z vsemi svojim frustracijami in napakami in dobrimi lastnostmi, samo naučiti se moramo čim bolje uporabiti vse dobro in vse slabo. In potem postane naše življenje smiselno, polno veselja, lepih trenutkov in spominov, ki ne bolijo več.
Poskusite, boste videla, da se da... lp m
Citiraj
najdi me
pozdravljeni sem 30 letna ______ nevem se še iščem. sploh nevem kje naj začnem pa bom ker tako kod bodo dale misli,saj pa me nihče nepozna :) rodila sem se v nasilju prepoznavam vse vrste nasilja tudi v občutku :) drugač pa mi je to domač teren danes kod "odrasla" lahko povem da je blo grdo samo da je to zame bilo prepoznavno kod normalno nisem vzgojena sem zdreserana.ok vzgajala sem se sama,tv,iz okolice in po občutku,še dobr mi je ratal,če se ne spuščamo v detalje ;) seveda.no vglavnem sem preživela-srce še touče. želim da veste da je blo tud zeloo zelo grdo in nisko in bolno in osamljeno ni me pa zlomno osebno ,vedno je bil novi dan znala sem preživeti v toku z časom možganči so že naredl prave blokade obožujem svoje možgane vedno so skrbel zame. no danes sem pa zlomjena,nimam energije,volje, vse mi je ravno do meje pol se mi pa strga sem polž al pa zver no vglavnem kaj me je zlomlo ubilo haha celo panični smeh imam. pred dvema letoma sem zvedla da ima moj otrok disleksijo seveda jaz sem tista ki je siptome povezala z pravimi vratih in ne šola. sledi testeranje in .... ma cela procedura . ker pa sem želela vedet o disleksiji vse use use da lahko pomagam otroku no moj otrok je uredu razn šolski sistem je pač za ledeno dobo anpak ok jebat ga tako je za vse dislektike-žalosto . sm jaz nemorem sprejet disleksije moje ,ki sem jo prenesla na otroka nemorem ,nemorem k če jo pol kaj pol je blo vse za brez veze vse batine,zlomi,žaljivke,občutek gnusa v odraščanju ,men se bo zmešalo če se mi ni že, vem da imam podstrematski stres sm vem da se dogaja veliko več in vem da je ena malenkost k mi nagaja v glavi ! neželim rušiti obrambne zide v glavi so z namenom ker pa sem raziskovala disleksijo disleksija ruši mi ruši zide vse je zmešano vse se odpera na začetku se mi je zdelo fajn u se bom oslobodila sm tega ni koneccc telo se mi ruši,koža grozna,zobje žalosto,skos sem lačna nemorem spat,ko pa zaspim jojj nemorem ustat,začenjam jeclat,strah me je bojim se sama sebe,razočarala sem sama sebe,nezaupam si več....,neprepoznam se več to nisem jaz ali pa omg sem v resnici to jaz. vem da je vse v glavi to morem nekaj slišat kar mi bo pomagalo mogoče samo kje naj začnem,kako, želim pa sama nevem pa kako.
kok je hudo :
Citiraj
misa komar
Pozdravljena,

ko berem vaše težave, me vedno prešine: Vsaka četrta ženska/žena vaših let, še posebej pa, če je tik pred porodom, ali v prvem letu otrokovega življenja, ima takšne težave!

/To postaja tudi problem slovenske družbe, čeprav imam občutek, da se je stroka še ne zaveda prav dobro. PREDVSEM VZROKA za nastanek teh vaših težav. Ko so klinične slike bp, ko ste za našo priznano in uveljavljeno diagnozo v bistvu zdrave, a ve se počutite obupno.
VEDNO se kažejo približno enaki znaki (kateri so bolj izraženi je VEDNO odvisno od vašega karakterja - eksplozivna, ali vase zaprta; katera možganska stran je bolj razvita/izražena v svojem delovanju - čustvena stran (EQ) ali racionalna stran(IQ)):
- kronično utrujena, razdražljiva ali malodušna, iz tega se razvija nespečnost, moraste sanje, večna zaspanost, raztresenost, slaba koncetracija ,zbranost,....
- paranoja, strah, tesnoba, zato stiska v prsih, težko dihate,aritmija srca, vročične ali zebe....
- potem se pojavljajo nespecifična vnetja, bolečine v sklepih ali mišicah, na koži razne alergije, mravljinci v okončinah...
in še in še in še.....

Vas pa ima okolica za psihološko nestabilno, da si izmišljujete, da....v končni fazi, da vam nič ni in da ste "zrela" za psihiatrijo...

Ali je tako?


Prepričana sem, da ste prebrala zgornje članke, še posebej tistega, ki so ga napisali znanstveniki, ki so destletja spremljali vpliv stresov (to je tako okolje kot naš genetski dejavnik) na različne človeške organe. In prišli so do skupnega zaključka:
-. naše telo VEDNO deluje enako, ko ga "napade stres". Ob stresu rabi ogromno energije zato, da lahko zažene možgane. Ti morajo sprocesirati dražljaje (ki jih povzroči stres), poiskati odgovor kaj naj telo naredi (naj se brani ali naj napada) na ta stres. Odgovori so vedno v obliki hormonov, ki prenašajo te možganske odgovore po telesu (do vseh tistih organov, ki bodo morali odgovarjati nastalemu stresu). Za tvorbo hormonov telo že spet rabi energijo. Potem dalje telo rabi energijo za imunski sistem, ki tvori obrambne ali napadalne molekule. In potem je tukaj krvožilje, ki mora vse to prevažati po telesu in ravno tako potrebuje energijo. In končno so še mišice in kosti, ki nas pač nekam morajo nato prenesti.

Ali si lahko mislite koliko je to energije (molekule ATP so to, in ne sladkor ali maščobe, ali ...) potrebno. Pri tem pa imajo MOŽGANI VEDNO PREDNOST! In ko začne primanjkovati energije tudi za možgane (to se zgodi v nekaj mesecih, ali letih - možgani nič ne pozabljajo, ničesar ne odpuščajo!), potem se pa pojavljajo vam tako znani simptomi....

In naše telo (možgani) si zapomni vse, vse spravi in poskuša procesirati. Ker pa se z leti (praktično od našega rojstva dalje) nabira in nabira, enkrat udari ven, ta manjko ATP-energije (ob tem se nabirajo tudi nerabni produkti,za telo škodljive snovi, ki jih telo tudi ni moglo odplakovati iz telesa). Pri dekletih, ženah se to največkrat zgodi ob prvi nosečnosti, oz. po prvem porodu. Če takrat ne, pa skoraj sigurno ob rojstvu nasl. otroka! Zato pa imamo toliko pred- in po-porodnih depresij, ki jih nekako omilimo. A kasneje se pri teh ženskah začnejo kazati najprej neki nespecifični zanki, potem pa razvoj kroničnih degenerativnih procesov. Ženske precej bolehamo za avtoimunimi boleznimi, ki so v bistvu posledica kopičenja ostankov stresov (ali kronični manjko ATP-molekul, celičnega goriva).

NA SVOJE TELO (to je telo in možgane!) morate VEDNO GLEDATI KOMPLEKSNO!!
Ni dovolj samo eno zdravilo, ali ena molekula ali element!
Da bo naša mašinca (telo) skupaj z možgani delala dobro, se moramo zavedati, da se v telesu v isti sekundi izvaja na tisoče hkratnih procesov. Za vse te paralelne(vzporedne, hkratne) procese, delovanja lahko najbolje poskrbimo takrat, ko v svoj življenjski ritem ( leta in leta) vpeljemo:
- pravilno zdravo prehrano
- pravilno rekreacijo (še posebej ob rojstvu otroka, ko začne trpeti naša hrbtenica)
- pravilno količino SPANJA (takrat samo možgani lahko opravljajo svoje naloge in se regenerirajo, popravkjajo, OBNAVLJAJO)
- pravilno sprostitev
IN NE POZABITI na svojo dedno zasnovo! Vedno nas bo udarilo na/v nek organ - odvisno katere šibke gene smo podedovali od svojih staršev in STARIH staršev!

A da boste prav vi lahko naredila prvi korak:
- da ne boste več tako panična, tesnobna, utrujena, utrujena....prestrašena
boste najprej morala organizem napolniti z energijo.


Ali bi poskusila s CELLFOODOM? Kar nekaj mladih mamic ga uživa, in v nekaj mesecih se jim stanje začenja stabilizirati. Tiste, ki ga poznajo že vsaj 2 leti in ga tudi uživajo redno (vzpostavile so si nek letni ritem uživanja - glede na naravo dela, njihov metabolizem in njihov karakter), nimajo več teh težav, oziroma so se zelo umirile - imajo jih pod kontrolo;sedaj največkrat vedo, kaj je vzrok, ko se ponovno slabo počutijo, in to lhko tudi odpravijo.
Kaj to je, kako ga uživati: poglejte na www.cellfood.si, ali pokličite na 031 278 381.

A organizem je KOMPLEKSEN (ne pozabite tega nikoli!!)! ZATO, ko se počutje izboljša, ko imate občutek, da niste tako utrujena, panična,potem je potrebno začeti spreminjati svoj način življenja:
- poleg otroka in moža, družina (se pravi prehrana, skupne aktivnosti), je za vas osebno zelo pomembno:
- rekreacija, sprostitev in spanje!!!
- vaši hobiji, vaše delo!!!

Če se boste potem prisilila in naučila, da 24-urni cikel in potem tudi 7-dnevni (tedenski) cikel sistematično opredelite:
- *kaj samo za mene!!
- kaj za družino, otroka+moža

*/to je tako kot v letalih, pred vzletom, ko stevardese opozorijo: če pride do nesreče, MORATE NAJPREJ POSKRBETI ZASE, šele potem za otroka, ki sedi poleg vas! Če to ne naredite, potem tudi otroku ne boste mogla pomagati, saj boste omagala prav VI, še preden boste lahko otroku priskočila na pomoč!/

BOSTE VIDELA, kaj vse lahko izboljšamo. Na tak način nekateri ( pravi borci, tisti, ki so potrpežljivi in vztrajni in se držijo reda) "čudežno" ozdravimo (jaz temu rečem, da imamo samo pod kontrolo; a smo zato lahko bolj zdravi in bolj vitalni od zdravih ljudi!) bolezni, degeneracije, tako tudi premagujemo prezgodnje staranje!

Poskusite, samo pogum, ne se ustrašiti, ali prehitro prenehati (dekleta, žene ponavadi v dveh, treh mesecih izgubijo potrpljenje, voljo...In to je slabo, saj organizmu niso dale možnosti, da bi se resnično lahko popravljal. Ne bodite površni, kadar obravnavate vaše telo in vašo psiho-možgane!).
Biologijo naših celic ne moremo pospeševati ali upočasniti! Tako kot ne moremo narediti dan ali sončno toplo poletje daljše kot je!

Želim vam lepe dneve, ki vas čakajo, samo v roke se vzemite pravilno! Vedno se lahko oglasite, če boste naletela na kakšno težavo..

lp m
Citiraj
medika
Lepo pozdravljeni,

Nekako sem se našla v vseh teh besedah, ki so zapisane zgoraj. Tudio sama imam 1000 težav, a načeloma sem popolnoma zdrava in so vsi izvidi vedno bp. Stara sem 30 let, doma imam 2 mesečno hčerko, počutim pa se staro 100 let. Začelo se je 10 let nazaj, sama sebe pa sem pripeljala tako daleč, da grem s svojim jamranjem že vsem pošteno na živce...obiskala pa sem že vse možne strokovnjake, ki so ugibali že vse mogoče...od tega, da so mi rekli, da imam multiuplo sklerozo, do tega, da me bo infarkt...danes je prišlo ž
e tako daleč, da me skos nekaj boli..sem popolnoma brez energije, neprestano imam občutek, da se mi bo zgodilo nekaj hudega, bojim se biti sama, omejujem sebe in druge...in iščem katero bolezen imam. Vsakič ko grem od enega specialista si obljubim, da je to bilo zadnjič, če bo izvid bp...pa se zgodba ponovi...težave s katerimi se srečujem so predvsem: brez energije, omotice, vrtoglavice, nepravilno bitje srca, tresavice, oblivanje mrzlega pota, težave s koncentracijo, spominom, čudni napadi tesnobe (zaradi katerih me je strah voziti avto) itd...in vsakič znova se znajdem na urgenci, pri zdravniku ter jih prepričujem, kako sem bolna. Ampa izvidi tega ne kažejo: moja kti je vrhunska, pulz imam kot športnik, srce na UZ brez večjih napak, v glavnem vse je več ali manj OK...sicer pa, če bi koga drugega pregledali tako kot so mene, bi verjetno našli veliko več kot pri meni...pred kratkim sem bila noseča in seveda...sem bila do konca v bolniškem staležu, ker sem iz vsake muhe naredila slona...in ker sem bila noseča so mi seveda prizanašali. Sedaj pa imam doma 2 mesečno deklico in moje stanje ni več smešno, ker pomeni, da nisem tukaj zanjo 100%, pa si želim. Kvaliteta mojega življenja je v k...(pardon izrazu) in ne vem več kaj naj naredim. ZATO BI BILA ZELO HVALEŽNA ZA KAKŠEN NASVET, KER ŽELIM SPREMEMBO!!! KER ŽELIM KONEC TE AGONIJE. vem, da ne gre iz danes na jutri (čeprav sio tega ne priznam včasih), ampak potrebujem vsaj pot. Kaj mi svetujete?
Hvala že v naprej.
Janja
Citiraj
stevardess
Najlepša hvala, res se potrudite in odgovorite na vse, kar me je zanimalo;)))
Hvala še enkrat in naj Vam sije sonček - na nebu in v srčku!!
LP B.
Citiraj
misa komar
Pozdravljena,

predlagam vam, da si na google ali najdi. si poiščete pod avtogeni trening, ali meditacije ali joga - in sploh najprej ugotovite kaj vas najbolj pritegne in katere so vam lokacijsko najprimernejše.Teh tečajev je sedaj tudi v Sloveniji dovolj. Osebno že leta uporabljam jogo za sprostitev. da sem se naučila sprostiti se, sem potrebovala vsaj 4 mesece. Potem je šlo pa lahko.....; poleg tega sem se naučila tudi sproščanja s pomočjo dihalnih vaj (to kar počnejo igralci ali TV voditelji ), ki jih velikokrat delam, preden grem v posteljo, ali ko sem nekoliko napeta (10, 15 minut globokega dihanja), ali ker si prav zaželim take "mehke sprostitvene droge".

Glede posebnih izobraževalnih seminarjev - tudi teh je veliko. Osebno sem opravila tak nekajletni seminar/delavnice TA pri prof.dr. Zoran Milivojeviću, zato vam ga res lahko priporočim. Obrnete se lahko na: [email protected] in se pozanimate kako in kdaj začnejo. Podali vam bodo tudi še druge informacije, če vas bo zanimalo. V Sloveniji ga vedno bolj spoznavamo, predvsem preko njegovih knjig (Formule ljubezni - vam priporočam).

Poskusite, vesela bom, če se boste še kaj oglasila in povedala - kako.

lp m
Citiraj
stevardess
Pa še tole: če Vas lahko prosim, bi lepo, lepo prosila, da mi dodate kakšen link ali kaj podobnega o tehnikah, ki ste jih omenjala, saj me podobni seminarji in vse v zvezi z našo duševnostjo izredno zanima! Preberem ogromno knjig na te teme, vendar zaenkrat ostanejo na papirju, ne v mojem življenju... ;))

Hvala Vam za vse!
LP B.
Citiraj
stevardess
Spoštovana!

Kar požirala sem Vaše besede, tako lepo ste vse napisala!! Hvala za pomoč, ogromno pomeni v teh trenutkih, ko nevem več kam bi se obrnila po pomoč!

Iskrena hvala Vam in upam, da se beremo kaj, ko mi uspe, ker nekaj je potrebno narediti - saj uničujem sebe, najbližje, mojo srečo, zdravje in nasmešek na obrazu!!

S spoštovanjem - iskrena hvala!!
LP B.
Citiraj
 
Opozorilo: Ta tema je že več kot dva meseca neaktivna. Ste prepričani, da želite nadaljevati razpravo?

Potrditev, da niste robot:

Da bi preprečili avtomatsko oddajo sporočila/registracijo, prosimo dokažite, da niste robot z uporabo CAPTCHA uganke.