Odgovori: Stres na delovnem mestu

Pregled teme
misa komar
Pozdravljena,

res je, da se v tem zgornjem članku lahko prepozna zelo veliko ljudi. Mi ljudje se premalo zavedamo, tudi v šoli, doma, naš zdravstveni sistem ne pove prav veliko o delovanju stresnih dejavnikov na naše telo. In malokdo vam pove, da se nam zgodba stresa začne odvijati praktično z rojstvom. Rojstvo je za otročka zelo stresno dejanje. In na to prvo stresno dejanje, mi ljudje vsak mesec in potem leta in leta samo kopičimo strese. Veliko stresov je naše telo (celice) sposobno nevtralizirati, a če so prepogosto in dolgo časa ( več mesecev, in potem leta...), potem se začnejo dogajati napake v metabolizmu celic. Napaka na napako..in prihaja do sprememb v delovanju celic, kasneje do razvoja kroničnih, degenerativnih obolenj.
Kateri organ bo najbolj prizadet? To pa je genetsko pogojeno, ali kot jaz rada rečem-zaradi podedovanih lastnosti, ima vsak organizem na enem organu ali celo več organih šibke točke. In ti organi so tarča nepravilnega delovanja na celični ravni. Celice teh organov so prve, ki niso več sposobne boriti se ali ubraniti pred stresorji.

Prvi znaki, ko prihaja do pomanjkanja energije (to je celični ATP, in ne sladkor, ali maščobe, ali....) so vedno enaki.
Najprej se pojavi - razdražljivost ali malodušje, - kronična utrujenost, - nespečnost, - tesnobnost, depresivnost, - vnetja in bolečine,...in - potem se začnejo razvijati različne imunske težave, alergije,.... - psihične težave,....
To lahko traja nekaj let, deset let,... a potem sledi že degeneracija katerega od organov in s tem razvoj kroničnih obolenj, hitrejše staranje.

Zelo prav je, da se ukvarjate s telovadbo, različnimi oblikami meditacij, joge, ali samo rednega nekaj 10-minutnega odklopa z globokim intenzivnim dihanjem.
SPANJE - je zelo pomembno, saj se med spanjem možgani lahko reprocesirajo in obnavljajo. Eni možgani to znajo narediti hitro, drugi rabijo več časa. To ne pomeni, da je nekdo bolj ali manj len ali bolj ali manj pameten. Tak metabolizem imamo, tako kot je nekdo debelušen, drugi pa suhica, ali blond, drugi pa rjavolas..

Zelo prav je tudi, da pomislite na bolj zdravno prehrano: veliko različnih snovi v manjših količinah. Veliko VODE, dobrih pomirjevalnih čajev, sadja in zelenjave, pustega mesa in rib, riža, a zelo malo sladkorja, moke, čokolade, alkohola, živalskih maščob, gaziranih pijač, raznoraznih sladil in poživil...

A zdrava prehrana še vedno ni dovolj, saj je osiromašena tistih prvinskih elementov, ki pa so za razvoj organizma zelo pomembni. In tudi teh elementov se ne najedajte v velikih količinah samo neko krajše obdobje. Veliko bolje,bolj prijazno do organizma je, da izberete tista prehranska dopolnila, ki podpirajo biološke procese (več je vedno manj - je glavno vodilo v metabolizmu celice in s tem našega organizma.) kot kompleksen pojav in ne le(tako so zasnovana zdravila kot linearno vodena učinkovina, zato jih moramo uživati pod kontrolo zdravnika in v določenih obdobjih) da dajete potuho ali vzpodbudo enemu samemu procesu (ob prenajedanju enega elementa povzročimo da prihaja do blokad v celicah, do tega, da se polenijo ali celo ukinejo določeni procesi. In to potem res vodi v odvisnost od....)

Dobro se je tudi zavedati, da imajo vse naše celice v sebi vgrajeno fighterstvo. Borbo za preživetje in življenje. In to fighterstvo v celicah omogoča, da se celice popravljajo; in tudi, ko se razmnožujejo (saj veste, da se v vsakem tkivu, tudi v možganskih celicah, nahajajo matične celice. Iz teh celic nastajajo nove celice naših tkiv. Tako se tkiva in s tem organi lahko popravljajo.), nastajajo nove, zdrave celice (brez predhodnih napak). Tako lahko vsak posameznik omogoči samemu sebi, da omili, zmanjša, upočasni, ali celo odpravi težave, degeneracijo. Seveda mora upoštevati tudi genetiko (vedno poglejte svoje starše in staei starše!!).In to so tisti ljudje, ki premagajo bolezni, čudežno ozdravijo.

Ali bi poskusila s Cellfood kisik za življenje? To je eden od bioloških koktajlov, ki vam omogoča ravno to veliko raznolikost vseh tistih osnovnih elementov, ki jih čisto vsaka celica organizma potrebuje za fighterstvo ( ali veste, da so si vse celice naših organov v cca 70% delovanja popolnoma enake? Ravno to jim omogoča, da delujejo usklajeno, in da so zmožne tega fighterstva, obnove in revitalizacije - princip pluripotentnosti matičnih celic). Če vas zanima, si lahko prberete in poiščete tiste lekarne ali trgovine, ki ga nudijo, na www.cellfood.si ali povprašate na 031 278381.

ZELO POMEMBNO pa je, da ne obupate, da si vzpostavite pravi dnevni in tedenski ritem (od hrane, rekreacije, relaksacije, do spanja in zabave), da ste redoljubna in VZTRAJNA (to ne pomeni 1 mesec ali 10 mesecev. VSAK organizem je unikum. Mogoče boste uspela že v 10.mesecih, lahko pa, da boste zato rabila vsaj 1 leto ali celo več. Samo ne obupati, ker s tem dajete dražljaje/signale svojim celicam, katere pa se po svoji naravi lahko še vedno borijo.....

Poskusite, in boste videla, kaj vse vam lahko uspe! Dajte si čas vsaj 8 mesecev do enega leta! Tako nekako naši možgani obdelujejo podatke in se popravljajo ter obnavljajo.

....In vesela bom, če boste enkrat poleti ponovno pisala in povedala svoje izkušnje,

lp m
Citiraj
Gigli
Pozdravljeni,

Ko sem brala članek je kot da bi opisoval mene..
Namreč že približno 6 let se zdravim za depresijo, čeprav je moja pravilna diagnoza konstantna anksioznost ter OKM (obsesivno-kompulzivna motnja). Zamenjala sem že nekaj antidepresivov, trenutno sem prešla iz Efectina ER na Asentro, ki naj bi zaradi sertralina najbolj pomagala tistim z OKM-jem.
Zadnje 2 leti se počutim malo bolje, da lahko sploh normalno funkcioniram v službi ter v družbi. Drugače me vsi poznajo kot dobrovoljno in nasmejano..vendar je dostikrat to tudi maska, katere se skušam izogibat. Šr vseeno pa ni tako kot bi moralo biti. Mogoče sem trenutno malo slabše, ker sem ravno v menjavi ad-ja in se mora telo še navaditi.

Članek me je šokiral, ker imam sama namreč težave z anksioznostjo, ki je načeloma prisotna skoraj non-stop, najhujše pa je zjutraj - bolj ko se bližamo večeru, bolje je. In me je kar prestrašilo, ko sem brala kako vse stres (torej sproščanje kortizona) - kar predvidevam se sprošča tudi pri anksioznosti pa čeprav ni dotične nevarnosti na spregled. Namreč naj bi bila že kot otrok zelo nervozna in živčna, hiperaktivna..mislim, da sem se nekako s to izpostavljenostjo že rodila.
Nedavno so mi diagnosticirali tudi avtoimunsko bolezen Lichen Planus (srbeč ekcem), ki se mi sicer popravlja vendar zelo zelo počasi.. tudi ko sem bila majhna sem bila konstantno v bolnici (gastritis eroziva, razna vnetja, astma, infekcijska mononukleoza, alergije.. in še in še). Kasneje pa se mi je začelo menifestirat psihično.

Poskušam si omliliti anksioznost z meditacijo, reiki masažo ...sicer pomaga, vendar se resnično bojim DOLGOROČNIH POSLEDIC kostantne izpostavljenosti "navideznemu stresu", ker veliko stvari, ki so navedene v članku se dotika mojega počutja.
Enako je z utrujenostjo, ker je seveda moje telo v konstantnem "krču", sem zelo hitro utrujena - čez dan grem tudi popoldan počivat - spim povprečno od 10-12 ur, kar vem je preveč...

Zelo bom hvaležna Vašemu odgovoru. Kaj mi svetujete?
Ker če se bo tako nadaljevalo so posledice lahko hude. Psihiatri so me vedno mirili, da panični napadi ne škodijo telesu, da ne gre za nič nevarnega...

Hvala in lep pozdrav,

Gigli
Citiraj
misa komar
Pozdravljeni,

vse kar ste napisal je danes del vsakdanja velikega števila zaposlenih. Stresi, depresija ali tesnoba, potem antidepresivi ali anksiolitiki, in začaran krog se samo še bolj zapleta. Spodaj je pripet članek, ki ste ga najbrž že prebral, a sem vam ga še enkrat pripela. Stres, kaj počne v našem organizmu; kako je lahko dober za naš organizem, a ko je stres dolgotrajen, postane za naš organizem in naše počutje zelo škodljiv.

Ali bi poskusil s Cellfoodom? Po nekaj mesecih (odvisno od vašega trenutnega stanja), bi lahko začel zniževati dozo antidepresiva. V roku 4-ih mesecev bi lahko že opustil terapijo z antidepresivi, brez kakršnihkoli posledic. Če vas zanima, lahko pogledate na www.cellfood.si ali pa 031 278 381.

lp m


Stres
Tista znana bolečina v želodcu, plitko dihanje, tesnoba v prsih, panika in nesposobnost spregovoriti prave besede. STRAH in negotovost!


Moderno življenje nam je prineslo nove izzive in tako nove oblike stresov:

• že 10 minut gledanja večernih novic, ki nas obveščajo o dnevnih požarih, poplavah, potresih, onesnaženosti okolja, političnih in gospodarskih krizah, težavah sosedov, znancev, nam dviguje raven stresa,
• vsakodnevne službene obveznosti – pravočasnega odgovarjanja na pošto, e-pošto, telefoniranja, sestankovanja, priprave na predstavitve, pomembne dogodke, ki morajo biti izpeljani v tako kratkih časovnih terminih,
• izpitni roki, šolske obveznosti, tekmovanja za položaj med vrstniki, kolegi,
• vsakodnevne skrbi ob bolanih otrocih, starših, nas samih, kako najti najhitrejšo in najučinkovitejšo pot do rešitve.

Kako se telo odzove na stres
1/ Enostavno povedano telo se “postavi” v višjo prestavo. Tako kot avto, potrebuje več energije za hitrost, refleksnost, koncentracijo, poskočnost, da se ščiti , ali da “teče” kakor hitro zmore.

Ko se to zgodi, hipotalamus, majcena žleza v možganih pošlje ALARM skozi možganske živčne celice v vse organe tvojega telesa!

2/ Kombinacija živčnih in hormonskih signalov povzroči, da se v nadledvični žlezi sprosti cel niz hormonov, od katerih dobro poznamo adrenalin in kortizol.

• Adrenalin dvigne srčni utrip, poveča cirkulacijo krvi in s tem omogoči boljši pretok krvi (“prenašalka goriva”).
• Kortizol najpomembnejši stresni hormon, poveča količino sladkorja(glukoze) v krvi in posledično v možganih.Omogoča dostopnost niza snovi za obnovo celic in tkiv (ob stresu nastajajo celične poškodbe in s tem poškodbe tkiv). Kortizol tudi dvigne imunski sistem, pri tem zmanjša delovanje “manj potrebnih” organov, kot so prebavila, razmnoževalni organ in proces rasti.
• Sistemski alarm tudi komunicira z deli možganov, ki kontrolirajo naše gibanje, motivacijo in STRAH.


Naše telo se obnaša VEDNO zelo racionalno. Ob pomanjkanju energije racionalno izloči vse tiste funkcije, ki v tistem trenutku niso življenjsko pomembne.



Kratkotrajni in dolgotrajni stresi!
Takoj po stresu se zmanjša količina stresnih hormonov in omogoči, da se telo vrne v svoje normalno stanje delovanja. Srčni utrip se upočasni, ne dihamo več plitko, ni nas več strah, nismo paralizirani.
Kratkotrajna obramba telesa pred stresi je v tistem trenutku dobro došla.
Če si pa stresi sledijo eden za drugim, če so dolgotrajni, potem so takšni obrambni mehanizmi za naše telo in duha zelo škodljivi!
Dolgotrana aktivacija celega niza stresnih hormonov in živčevja potrebuje ogromne količine energije in ob tem nastaja veliko število prostih radikalov. Usklajeno delovanje vseh naših organov je ogroženo, prihaja do rušenja vitalnih metabolnih procesov.







Osnovna shema odzivanja telesa na dolgotrajni stres in posledice:

Organ Potek Posledica

Prebavila

Stresni hormoni upočasnijo sproščanje želodčne kisline in praznijo želodec in čreva.
Driska, bolečine v želodcu!

Povišanje apetita in stalni občutek lakote

Koža in dihala
Stresni hormoni povzročijo plitko dihanje, zmanjšano ali povečano količino krvi v kapilarnem sistemu (poznamo izraza: “bled-a kot zid “ali kri mu/ji je butnila v lica”).
Rdečice, srbečice, psoriaza, lupus, ekcemi, akne, prekomerno odpadanje las.

Kronične težave z dihanjem,
bronhitis, astmatični napadi


Imunski sistem

V stresni situaciji ima izločanje kortizola vedno prednost pred ostalimi imunskimi reakcijami!

To “preklapljanje” prednosti med hormonskim in imunskim sistemom ima velikokrat odločilno vlogo, da se nam imunski sistem začne nižati in tako postanemo manj odporni na infekcije, bolezni. Pri dolgotrajnem, nekajletnem stresnem dejavniku pa se kronično manjša odpornost velikokrat spremeni v eno od autoimunskih bolezni. Tako v obdobju stresa naše telo s svojim imunskim sistemom napade lastne celice našega telesa.

Danes nabolj pogoste oblike nastalih okvar imunskega sistema zaradi stresnega dejavnika so na koži, okostju, živčevju.

Večja podvrženost okužbam, alergije, lupus, psoriaza, prekomerno odpadanje las, revmatoidna obolenja, multipla skleroza, t.im.polinevropatije, polimiopatije.

Živčni sistem

Stranski produkti kortizola povzročajo utrujenost, zaspanost in s tem občutek depresivnosti.

Kronična depresivnost, zlovoljnost, anksioznost, občutek nemoči.
Težave s spanjem, izguba želje po seksu, apetitu!

Študije so pokazale, da stresni hormoni vplivajo na strukturo in delovanje možganskih živčnih celic, ki so ključne za delovanje spomina.

Lahko vodi tudi v hujše osebnostne težave!


Krvožilni sistem
Kortizol povzroči povišanje srčnega utripa, krvnega pretoka in s tem povišanje pretoka krvnih lipidov (holesteroli in trigliceridi).

Srčne okvare in kapi!

Kortizol vpliva tudi na akumulacijo trebušnih maščob, ki nekaterim ljudem da obliko “jabolka”.Ljudje z obliko “jabolka-trebuha” so podvrženi višji nevarnosti boleznim srca, diabetesa kot ljudje z obliko “hruška-trebuha”, kjer se maščobje nabira predvsem v predelu stegen in zadnjice.


Upravljajmo stres!
• S stresi živimo ves čas!
• Ne pozabimo na naše dedne zasnove, poglejmo kakšni so bili naši starši, stari starši!
• Naučimo se razbrati kakšne strese doživljamo, kako vplivajo na naše telo in počutje in ali jih znamo kontrolirati!
Ob stresu : naučimo se pravilno dihati (globoko zajeti sapo in mirno dihati). Vaje večkrat ponavljajmo skupaj s telesu primerno fizično rekreacijo (hoja, tek, kolo,plavanje,….), tako telo “naučimo”,da kasneje “zna samo” regulirati stres (tako imenovani Pavlov refleks).
• Pravilno se prehranjujmo: ne štejmo kalorij temveč katere snovi smo pojedli!
• Vzpostavimo bioritem hranjenja!

Vir Klinika Mayo, September 2006
Citiraj
žabec
Imam zelo zahtevno službo. Že nekaj časa jemljem antidepresive, saj sem pred nekaj meseci zaradi določenih osebnih težav zapadel v depresijo. Posledica teh antidepresivov je, da enostavno ne morem več mirno opravljati svojega dela, saj sem neprestano živčen. Znašel sem se v začaranem krogu iz katerega ne vem kako se zvleči. Če ne jemljem antidepresivov, sem čisto bogi, brez energije, če pa jih jemljem,sem pa preveč živčen zaradi stresa v službi. Kako naj rešim to situacijo?
Citiraj
 
Opozorilo: Ta tema je že več kot dva meseca neaktivna. Ste prepričani, da želite nadaljevati razpravo?

Potrditev, da niste robot:

Da bi preprečili avtomatsko oddajo sporočila/registracijo, prosimo dokažite, da niste robot z uporabo CAPTCHA uganke.