Med.Over.Net

Odgovori: Članek v Dnevniku

Pregled teme
sabinasencar
Še po treh letih prebiram popolnoma enak diskurz.
Kot ne bi naredili nobenega koraka v nobeno smer.
Vmes pa smo med drugim registrirali bioidentični progesteron v Sloveniji. Vse ostale hormone v bioidentični obliki v Sloveniji uporabljamo že dolgo. Aplikacija preko kože in sluznic tudi ni novost.
Lp.,Sabina Senčar.
Citiraj
Nikkyy
Bioidentični hormoni – kljub besedi “bio” v njih ni nič naravnega

Vir / Avtor: Zdenka Đokić

15. julij 2013 (nazadnje spremenjeno: 7:00 15. julij 2013)

Bioidentični hormoni niso moderna energijska krema oziroma lepotilni pripravek, ampak hormonska zdravila s praktično neznano, spremenljivo sestavo, z neznano učinkovitostjo in neznano varnostjo. Ginekologi ženskam zato odsvetujejo njihovo uporabo.

Bioidentični hormoni, ki jih nanašamo v obliki mazil z obljubo mladostne energije in videza, niso naravni, kot morda namiguje njihovo ime. Svoje nasprotovanje priporočilom uporabe bioidentičnih hormonov so ginekologi iz UKC Ljubljana jasno izrazili že pred enim letom, v vmesnem času pa so ugotovili, da to ni dovolj in da se morajo obrniti neposredno na ženske. »Da te ne bi bile več poskusni zajčki,« so dodali.

»Ime bioidentični hormoni je zelo privlačno, saj namiguje, da gre za nekaj biološkega in telesu prijaznega. Ženske preslišijo, da gre za hormone, saj se nanašajo v obliki mazil oziroma krem. Zdi se jim, da uporabljajo moderno energijsko kremo oziroma lepotilni pripravek,« je začela z razlago prof. dr. Bojana Pinter iz Kliničnega oddelka za reprodukcijo Ginekološke klinike v Ljubljani in odločno zavrnila takšna sporočila. »Treba je vedeti, da gre za hormonska zdravila s praktično neznano, variabilno sestavo, z neznano učinkovitostjo in kar je najpomembneje, z neznano varnostjo,« je poudarila. Pereče tematike so se dotaknili na nedavnem 5. kongresu ginekologov in porodničarjev Slovenije, ki je potekal skupaj s tradicionalnim 7. slovensko-hrvaškim simpozijem o menopavzi in andropavzi. Povod so bile številne ženske, ki so na ginekološki kliniki pomoč poiskale zaradi resnejših neželenih učinkov rabe bioidentičnih hormonov, sploh tistih, kupljenih prek spleta.

»Nobenih raziskav nimamo na tem področju, res pa je, da so bile podobne kombinacije zdravil predmet preiskav in ugotovljeni so bili resni neželeni učinki pri 30 odstotkih uporabnic,« je poudarila Pinterjeva. Za primerjavo je dodala, da se v klasičnem nadzorovanem hormonskem zdravljenju resen stranski učinek, kot je zadebeljena maternična sluznica, pojavi v 0,4 do 0,8 odstotka primerov.

V farmaciji to ni moderna iznajdba

»Bioidentični hormoni so zdravila, ki so po kemijski sestavi enaka kot hormoni v našem telesu. Ni pa nujno, da so naravnega izvora, ker jih ne izolirajo iz našega telesa. So ravno tako zdravila sinteznega ali kakršnega koli drugega izvora. Če ljudi privabijo v njihov nakup z obljubo, da so naravni, gre za zavajanje,« je razložil še prof. dr. Samo Kreft s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. V farmaciji so v preteklosti pogosto uporabljali bioidentične hormone, a se ta izraz po besedah Krefta ni poudarjal, ker se to ni zdelo pomembno. Na primer: inzulin je bioidentičen – torej natanko tak kot v našem telesu. »Danes pa je ta izraz kar nekako moderen,« je dejal. Po njegovih besedah so lahko nekateri pozitivni odzivi uporabnic bioidentičnih hormonov zelo subjektivni. »Ker nam manjka študij, si sodobna znanost zdaj prizadeva učinke teh hormonov ovrednotiti kar se da objektivno,« je dodal.

Kršitve etične in poklicne odgovornosti, pa tudi zakonodaje

Preverjene in registrirane pripravke hormonov zdravniki predpisujejo za indicirano uporabo, torej uporabo v konkretno določenih primerih, medtem ko je raba bioidentičnih hormonov prepuščena uporabnicam samim, ki so po besedah Pinterjeve pogosto zavedene in preslabo informirane. »Medicinski strokovnjaki in nestrokovnjaki, ki priporočajo te hormone, kršijo svojo etično in poklicno odgovornost, pa tudi zakon o zdravilih in zakon o pacientovih pravicah, ker jim ne dajejo jasnih navodil o varni uporabi. Naš cilj je, da opozorimo te zdravnike in svetovalce na eni strani ter posvarimo ženske na drugi, da uporabijo razum in ne uporabljajo pripravkov, ki so narejeni na neznan način, predvsem pa naj jih ne kupujejo prek spleta.«

Prehod skozi kožo neenakomeren

Uporaba hormonov, ki delujejo skozi kožo v obliki mazil, ima po besedah Krefta več slabosti. Prva je ta, da je prehod skozi kožo neenakomeren. To pomeni, da pri kom poteka bolje, pri drugem slabše, pa tudi pri eni osebi lahko pride do razlik med posameznimi dnevi. Težje pa je tudi odmeriti oziroma bolniku razložiti, koliko mazila naj uporabi. »Če gre za tableto, vemo, o kakšni količini govorimo, če je treba vtreti kremo, pa je vprašanje, koliko je bo posameznik nanesel,« je ponazoril Kreft.

Koliko je to malo?

Po navedbah Ginekološke klinike se neželeni učinki uporabnic bioidentičnih hormonov pojavljajo povečini kot posledica čezmerne uporabe. »Ko smo pacientke, ki so prišle s težavami, vprašali, koliko te kreme si nanesejo, so odgovorile, da malo. To je zelo relativno in zato nevarno,« je poudarila Pinterjeva in razložila, da so ženske po menopavzi ob čezmerni uporabi bioidentičnih hormonov lahko v takšnem hormonskem stanju, kot so pacientke v času zdravljenja neplodnosti ob izdatni stimulaciji s hormoni. »V povprečju so imele v telesu toliko hormonov, kot da bi dozorevalo šest do osem jajčnih celic, opažale pa so tako čustvena nihanja kot telesne znake, zlasti napetost dojk in izcedek iz nožnice,« je razlagala ginekologinja. Za razliko od nenadzorovane in velikokrat čezmerne rabe je zlato pravilo klasičnega hormonskega zdravljenja najmanjši možen odmerek za dosego želenega namena.

Uporabe in zlorabe v ZDA ni mogoče ustaviti

Uporaba bioidentičnih hormonov se je v Evropo preselila iz ZDA, kjer Združenje za hrano in zdravila (FDA) ni registriralo takih pripravkov, ampak jih obravnava kot prehranska dopolnila. »Zato uporabe in zlorabe ne morejo ustaviti,« je dejala Pinterjeva. Testiranja zdravil na zdravih ljudeh in bolnikih potekajo do deset let in ko je zdravilo odobreno, so znane vse njegove indikacije, kontraindikacije, stranski učinki in tako dalje. »Teh podatkov uporabnice bioidentičnih hormonov nimajo,« je sklenila Pinterjeva. Kreft je dodal, da je nevarnost uporabe še posebno velika, če ne poteka pod zdravniškim nadzorom ali če gre za zdravila, ki nimajo dovoljenja za promet. »V Sloveniji nobeno od zdravil z bioidentičnimi hormoni nima dovoljenja za promet. Nakup prek spleta iz tujine pa je lahko še dodaten dejavnik tveganja,« je opozoril.
Citiraj
 
Opozorilo: Ta tema je že več kot dva meseca neaktivna. Ste prepričani, da želite nadaljevati razpravo?

Potrditev, da niste robot:

Da bi preprečili avtomatsko oddajo sporočila/registracijo, prosimo dokažite, da niste robot z uporabo CAPTCHA uganke.