Med.Over.Net

Odgovori: uspavanje in spanje otrok

Pregled teme
Kristy22
Pozdravljeni,

Tudi sama imam tezavo s spanjem drugega otroka. Star je 7 mesecev in ze vec kot mesec dni se zbuja na eno uro in le dojka ali nosenje po stanovanju zalezejo. Vse ostalo ga spravi v grozen jok (in verjemite da smo poskusili vse mozno) zadnje case morem reci da vozicek tudi pomaga - ker je nosnja 10kg dojencka celo noc kar naporno. Dude nikakor ne sprejme in vec ne vem kaj narediti. Mojcprvi otrok je spalcsaj po 3-4 ure v kosu in mu je bila vedno dovolj dojka da je zaspal takoj nazaj. Tase pa vrti, obraca, vcasih moram spremeniti pozo dojenja, vcasih ga nositi, vcasih vozicek in dejansko opazamda se zbuja nekje na 50-90min. Naj povem da cez dan je pravi soncek, ne joka in tudi lepo redno spi 2x (zjutraj cca 1-1,5h in popoldne 1,5-3h). Hvala za kaksenkoli nasvet.
Citiraj
Zavod Pogled
Pozdravljena.

Verjamem, da ni lahko in je lahko kar naporno. Vendar bi vam svetovala, da poskusite biti čim bolj mirna in boste videli ali je to samo faza in koliko časa bo trajalo. Ravno zadnjič sva se pogovarjali z eno mamico, ki se je vznemirjala in vznemirjala, pa ni nič pomagalo. Potem je pa na eni točki rekla, bom pač sprejela, da je ta trenutek tako. In poskusila (čeprav vem, da je naporno) na situacijo ne gledati, kot na problem. In se je sprostila. Iz lastnih izkušenj vem, da takrat, ko smo se namenili, da bomo zvečer kaj delali (potem ko bodo otroci zaspali), RAVNO takrat pač niso.
Poskusite s kakšno lepo lučko, kakšnim vonjem, poskusite ustvariti tako mirno čarobno prijetno vzdušje.. Mogoče bo pomagalo. Mogoče bo pa potrebno samo zdržat.
Vse dobro.
Citiraj
UtrujenaMamica
Pozdravljeni,

doma imamo dvoletnika, ki nam v zadnjih treh tednih začel delati 'težavice' pri spanju.
Ponavadi smo imeli tako nočno rutino: večerja ob 7:15-7.30, kopanje in ob 20:00 odhov v posteljo in spanje. Uspavanje je ponavadi trajalo nekih 15-20 min tako, da se on uleže v svojo posteljico in jaz ali pa mož mu držimo rokico.
Zdaj pa je situacija taka, da oba z možem rabiva nekje 45min do 1.5 ure da otroka uspavamo.
Glede dnevne rutine nič se ni spremenilo: gre v vrtec, tam spi nekje 1 uro čež dan tako da je rutina enaka.
To dolgo uspavanje res postaja naporno saj sva z možem res živčna kaj seveda ne pomaga pri uspavanju.

A imate kakšno idejo kaj naj bi bilo? Upam,da je samo faza in da vse minilo ,...

Hvala in lp
Citiraj
Tangerinne
Hvala za odgovor. Ja, verjetno se mu je res porusila varnost, ceprav sva ga pripravljala na veliko posteljo, velikega fanta, poleg tega je postelja v istem prostoru kot prejsnja manjsa. Res si ne bi mislila, da ga bo tako vrglo iz ritma. Manjso posteljo smo res prestavili nazaj v spalnico za bratca, vendar sem mu nekaj casa se pustila njegovo staro, manjso posteljnino v njej. Sedaj smo tako dalec, da po pravljici ostanem pri njem v sobi, da zaspi. Sicer me je na zacetku odganjal stran, ampak sem vztrajala, da ostanem pri njem dokler ne zaspi in se je navadil. Najprej sem lezala poleg njega v postelji, sedaj je ok ze, ce samo sedim poleg postelje. Se mi zdi, da vsak dan traja malo manj, da mirno zaspi in imamo potem vsi miren in prijeten vecer.
Citiraj
Leonida_Mrgole
Pozdravljeni,

Ah, to spanje! Trenutek, ko nas otroci najdejo šibke in utrujene.
Sprememba postelje pomeni spremembo na področju varnosti. Pomembno je, kako ste dečka pripravili na to spremembo. Se je veselil? Je vedel? Zdaj je 'velik' fant in ima veliko posteljo. Ampak dejstvo, da na svet prihaja še en dojenček lahko spremeni ta odnos. Morda lovi trenutke, ko skuša biti čim manjši, išče pozornost, izziva meje...
Vsa ta zgodba bo zahtevala od vaju raziskovanje, kaj ga tako močno vznemirja? Sprememba postelje ali sprememba, ki se obeta?
Če na novo posteljo ni bil pripravljen, bi mu jaz postavila nazaj staro . Ali ste mu staro vzeli, ker ste jo pripravili za dojenčka?

Skratka, za otrokovo vedenje je vedno nek razlog, za tem vedenje je nek smisel. odkrijte ta smisel in potem boste lažje ugotovili, kaj mali potrebuje.
Sama sem to počela z raziskovanjem, z vprašanji, preko igre, s pogovorom v njegovi postelji pred spanjem, med tuširanjem... Iskala sem tiste močne trenutke povezanosti.
Morda se bodo oglasili še drugi starši s svojimi izkušnjami.

Srečno,
Lea
Citiraj
Tangerinne
Pozdravljeni, naj se sama dodam svoje vprasanje. Sin, 2 leti in 9 mesecev, se je ze vse rojstva lepo in brez tezav uspaval, nikoli ga sicer nisem pustila jokajocega v posteljici, v skupni spalnici je bil 1,5 leta, potem smo kinderbett prestavili v sosednjo otrosko sobo, kjer je tudi dobro zaspal in spal. Nase tezave z uspavanjem so se zacele pred dobrim mesecem, ko je dobil vecjo posteljo, iz katere lahko pride sam. In hodi konstantno ven in ne vem vec, kako naj ga zadrzim v njej, rutino imamo, vecerja, kopanje, preberemo pravljico (partner ali jaz). Ne gre ne lepo, ne grdo, vodenje za roko v posteljo nazaj ne zaleze, prav tako ne groznje (ki jih sicer uresnicim, ampak vecina nima ucinka, niti to ni resitev). V bistvu mu cez cas uhajanje iz postelje postane igra in zabava in se cisto razigra, kljub temu, da je bil po pravljici ze umirjen. Ker sem drugic noseca, sem sedaj doma, veliko se igrava, hodiva na sprehode, cez dan se crkljava,... v vrtec gre sele septembra, ta teden se uspesno odvaja od plenick - na njegovo iniciativo. Pri tezavah pri hranjenju je pomagal nasvet iz tega foruma, ko sem se sama prenehala obremenjevati, prevzemati odgovornost in da prositi naj pride za mizo - takrat je "cudezno" pricel jesti vse obroke brez upiranja. Kaj lahko storiva s partnerjem drugace glede uspavanja? Se veliko pogovarjava o tem, isceva resitve, poskusava razlicne pristope, vendar neuspesno.
Citiraj
Leonida_Mrgole
Spoštovani,
vsaj otrok se prilagaja na svoj način, tudi stiske in napetosti vsak doživlja na svoj način. Tega ne moremo spremeniti. Glede na to, da je deklica bolna in da ne gre samo za en dejavnik, bo prilagajanje na spremembo trajalo dlje časa. Vsega kar se dogaja pri ljudeh (kaj šele pri otrocih) ne moremo vedno razumeti. Otrok potrebuje samo varen odziv in občutek, da ima nekoga, ob tem se uči svoje stiske reševati sam. Tako odrastemo v samostojnost.
Citiraj
kodarins
Pozdrav.

Hvala za vaš odgovor. Tudi, če hčerka poje zvečer svojo najljubšo hrano in če jo zatem še podojim se vseeno zbuja vsako uro. Če jo dam spat ob 8h se zbudi že ob 9h oziroma mogoče ob 10h po dveh urah. Stanje je tako že nekaj mesecev. Je pa res, da v tem času preboleva virozo in je zato neješča. Če jo ponoči stisnem h sebi kdaj deluje kdaj pa sitnari in je budno dokler je ne podojim. Veliko sem brala o tem, da je pomembno, da se otrok zjoče, da se znebi napetosti. Ali ste tudi vi takšnega mnenja?Menite da se mora zjokat in bo nato prespala noč?Seveda ko rečem zjokat mislim v moji bližini. Kot sem že omenila sem z nočnim dojenjem prenehala pred 10-imi dnevi. Pričakovala sem jok, vendar ga ni bilo. Ne razumem prav vsega. Kaj bi lahko bil še vzrok nočnega zbujanja?

Lp
Citiraj
Leonida_Mrgole
Spoštovani,

Mislim, da razmišljate v pravo smer. Pri 10 mesecih je popolnoma možno, da se otrok ne naje od vašega mleka.
To lahko preizkusite: Zvečer ji naredite večerjo, nekaj kar ima rada in naj se dobro naje. Po večerji jo lahko še podojite in jo dajte spat. Po tem boste videla koliko časa prespi.
Poznam mamico, ki je otroku dala večerjo ob 7h, ga po večerji podojila, ko je šla spat okoli 23h je otroka vzela k sebi in ga še enkrat podojila, potem je spal do 7h zjutraj.
Spanje je res nekaj kar nam dela preglavice in kar vsi potrebujemo, da lahko normalno funkcionira. Če se otrok v posteljici pogovarja sam s sabo in nimate občutka, da je z njim kaj narobe ali mu je težko in ne joče, se vam ni treba odzivati.
Spanje je nekaj kar moramo ugotoviti na podlagi poskusov in tudi izkušenj drugih, vsak otrok ima svoj način, svoje tegobe. Je pa pomembno da vztrajno iščemo rešitve. Noč je narejena za spanje.

Srečno,
Leonida
Citiraj
kodarins
Pozdravljena Leonida,

redno prebiram vaše forume oziroma bolj odgovore in sem vesela, da sem končno najdla vaš mail, da vam lahko pišem.
Z partnerjem sva res obupana glede spanja naše 10 mesečne hčerke. Nujno potrebujeva nasvet kako naprej, saj sva res že utrujena. Problem pa je sledeči.
Hčerka se je začela zbujat vsako uro nekje pri četrtem mesecu. Naj povem, da je imela alergijo na kravje mleko in tudi refluks, vendar naj bi vse to že prerasla.
Vedno, ko se je zbudila sem ji ponudila dojko, katero je veselo sprejela in spala naprej. Tako stanje je trajalo zelo dolgo. Ker si obupno želim ponoči spat brez zbujanja vsako uro, sva se s partnerjem pred 10-imi dnevi odločila, da jo ponoči neham dojit. Prva dan je bila budna 4 ure in se vsako uro zbujala. V naslednjih dneh je bila v povprečju budna po 2 uri. Zato sem jo po tretji uri podojila in je skoraj takoj zaspala kdaj pa tudi ne. Nikoli je nisem pred tretjo uro podojila, vendar je stanje danes po 10-ih dneh še vedno nespremenjeno. Hčerka ponoči ne joče, ampak se samo pritožuje. Zbuja se vsako uro in se vrti po postelji. Gosto hrano ji dajamo od 4 -ega meseca dalje. Zelo težko jo je sprejela in jo nekaj časa celo zavračala. Poje manj kot bi po mojem mnenju morala. Je možno, da je ponoči lačna? V teh 10-ih dnevih, ko sem jo prenehala ponoči dojit je imela tudi 3 dni drisko in sedaj pa je prehlajen in kašlja, vendar sem po mnenju pediatrinje z načrtom brez dojenja ponoči kar vztrajala. Ali delam prav? Danes sva z partnerjem poskusila, da sama prespim na kavču in je on z hčerko v sobi. Spala je zelo malo, jokala ni preveč, vendar nikakor ni mogla zaspat. Ko ji je pa uspelo zaspat je bilo to za samo eno urco. Okoli 5-ih sem jo podojila in je takoj zaspala in se po eni uri že zbudila. Res je, da je prehlajena, ampak mislim, da bi se tudi če ne bi bila prehlajena tako zbujala. Hčerka spi z nama v postelji, vendar se zbuja al sva v sobi ali ne. Čez dan jo dojim kadar želi. Hčerka že od malega zelo slabo spi, njen spanes je trajal v povprečju 45 minut.. Čez dan spi v povprečju 2x po 1,5 ure. Pogosto se po 45 min zbudi, grem h njej in zaspi nazaj še za 45 min. Uspavam jo pa tako, da se uležem z njo, isto jo uspava partner. Kaj lahko narediva za boljši spanec?

Hvala za odgovor

Lp
Citiraj
Leonida_Mrgole
Pozdravljeni!

Očitno je, da se je vaš malček navadil na vaše naročje in da mu je tam popolnoma udobno.
In tudi, da sta močno navezana drug na drugega, kar je zelo lepo. Vendar vas slišim da pogrešate v družini nek ustaljeni red.
Starši smo dolžni otroku zagotoviti varnost, ga potolažiti, ob tem pa tudi jasno postaviti pravila. To lahko naredite tako vi, kot tudi vaš mož. Pravite, da ga on ne more potolažiti? Kaj pa če vas kdaj ni doma?
To pravim zato, ker očetje velikokrat krasno rešijo zagato, če so sami z našimi malčki.
Z možem se odločita kakšna bodo vaša pravila okoli spanja in jih lepo počasi in vztrajno začnita uvajati. To ne pomeni, da otroka odstranita od sebe, ampak da ga dasta v posteljico, sta zraven njega, mu pojeta, ga božata in morda je fino, da se menjata, ker bosta tako naredila stik z njim oba. Imate dovoljenje, da greste s prijateljico na kavo :).

Tukaj pa pripenjam še en dober članek od moje prijateljice: http://psihoterapija.carvic.si/clanki/z ... -joka.html
Citiraj
Appa
Pozdravljena,
Imam 9 mesecnega fantka, ki ima 'problem' s spanjem, prav tako pa ima sedaj obdobje, ko zeli stalno mojo blizino/narocje. Dokler ni znal vstajati, se je znal sam uspavati in ni bilo problema. Po 7 mesecu pa zaspi samo v narocju (zaspi sam, vcasih potrebuje 'guncanje'), ce ga odlozim v posteljico spi 30min, zbudi se z jokom in se mu vidi da ni spocit, ponovno uspavanje pa je neuspesno. Ce pa ga pustim spati v narocju (jaz med tem pocivam na kavcu) pa spi skupaj 1-2h, zbudi se brez joka, naspan in dobre volje.
Prav tako je s spanjem ponoci, zaspi v narocju - od zacetka se kar pogosto zbuja, potem nekako spi do 2-3h, potem pa zal ne vem na koliko casa se zbuja saj ga v spanju vzamem k sebi in mu ponudin dojko (2x na noc zagotovo), ter tako do jutra prespi pri nama. Doji se samo obcasno - ce sva doma se hoce kar dostikrat, ce sva kje zunaj pa ne. Vedno pa ga podojim po vecerji pred spanjem, vendar dostikrat sam ne zeli in zeli raje dudico. Ce gre zvecer k njemu moz ko se z jokom zbudi, ga v vecini niti ne more pomiriti kaj sele uspavati nazaj, tako da ga moram jaz pomiriti (kar je takoj ko me vidi) in potem uspavanje (vecinoma samo z 'guncanjem'). Sem ze poskusila z uspavanjem v posteljici, vendar neuspesno saj noce niti lezati - ga polezes in hop na vse stiri, v sede in na noge. (Lezanje na hrbtu je nasploh problem tudi pri previjanu in oblacenju)
Cez dan ima 4-5 obrokov GH, pije samo vodo, se veliko igrava, zaigrati se zna tudi sam, pleseva, smejiva, crkljava, hodiva na sprehode...
Prosim za nasvet in vase mnenje.
Citiraj
Leonida_Mrgole
Spoštovani!

Res je težko, kadar moramo ugibati, kaj se z otrokom dogaja.
To kar bom napisala, so zgolj samo moji predlogi in upam, da se vam odzovejo še starši z drugimi izkušnjami.
Jaz bi poskusila eno popolnoma obratno stvar.
Če imate možnost, bi jo dala spat v svojo sobico. To je izkušnja pri enem udeležencu na najini delavnici. Spal je mirno, dokler nista starša prišla v posteljo, potem se je začel zbujati. Kot, da ga je prisotnost zmotila. Ko sta ga dala v svojo sobo in ga prej pripravila, kako bo fino, lepo, .... Je zvečer zaspal in spal do jutra.
Morda bo delovalo.
Glede flaške bi jaz omejevala počasi. Ker ni dobro reševati dveh težav naenkrat. Vanjo bi ji dala vedno manj mleka. Je pa pomembno, da ne rešujete dvojega naenkrat.
Verjamem, da vas deklica ne posluša, saj je takrat ko joka v intenzivnih čustvih in se mora najprej umiriti. Včasih pomaga, če zamenjamo prostor, prižgemo luč ker s tem zamenjamo telesni občutek.

Držim pesti, da najdete rešitev, ki vam bo olajšala spanje,
Citiraj
daisydee86
Pozdravljeni.

Zanima me vaše mnenje o naši situaciji. Moja 16 mesečnica se že slabih 14 dni ponoči zbuja v joku in res dolgo traja da jo pomiriva. Naj povem, da je trenutno v obdobju, ko me ne izpusti od sebe niti za trenutek. Torej, mami je vse. Poleg vsega zadnje čase res veliko kaže da ji kaj ni prav...to pomeni ogromno trme in joka oz. lahko rečem temu pravo dretje. Vse se ji trudim razložit na miren način...npr. da gre mamica samo v kuhinjo pripravit kosilo in naj počaka pri atiju, pa je takoj neutolažljiv jok in butanje po vratih, da hoče z mano. Tudi ponoči jo vzamem k sebi, mirim, ji govorim da je vse ok, da je mami pri njej, itd., vendar ne posluša in je to žal ne pomiri, ona joka dalje.Zadnje dni sva jo ponoči ko je nisva mogla pomirit, dala spat k sebi (kar prej nikoli ni hotela), in je zaspala. V svoji posteljici pa nikakor ne more zaspat. Se je trudila kar nekajkrat in ko ni šlo, se je spet jokala. Včeraj sva odstranila stranico posteljice in jo dala čisto zraven mene, da me bo čutila, da sem z njo. Poleg sem ji dala še eno svojo majico. Napišem še to, da zvečer (ob 19h) brez problema zaspi v svoji posteljici. Med tednom ima popoldanskega počitka od 1,5h -2h ker je v vrtcu, med vikendom pa doma potegne kar 3h. Smo pa tudi naredili napako, da ponoči še vedno pije mleko po flaški. Zdj se zbudi vsak dan prej
..danes ob 4h in potem ni hotela nazaj zaspat. Ne vem več kaj naredit, da bi bolje spala. Zbuja se po 3x na noč, od tega enkrat zaleže mleko, ali pa še to ne pomaga da zaspi nazaj. Torej, želim jo odvadit pitja mleka ponoči in ugotovit zakaj se zbuja v joku in ne more zaspat nazaj sama. Kaj bi mi svetovali?
Hvala in lp.
Citiraj
Leonida_Mrgole
Pozdravljeni,
uspavanje otrok je prava umetnost. Kar je najtežje, je, da otrok od nas zahteva veliko vztrajnosti in doslednosti. Razmišljajte v smeri nove prijetne izkušnje. Naročje je prijetna izkušnja in čas je, da jo nadomestite z novo. Petje pesmic, branje pravljice, poslušanje glasbe.... Otrokom pomagamo, če imajo nekatere stvari v dnevu kot obred. To pomeni, da se zgodijo v enakem zaporedju, približno ob istem času, vsak dan (seveda so izjeme - počitnice, izleti, spanje pri starih starših ali prijateljih). Ne ozirajte se na to, da vstaja. Če daste nežno glasbo(dajem kot primer, lahko tudi karkoli drugega), samo vztrajajte, ostanite mirni in čez nekaj časa, se bo tudi otrok umiril in sledil svojemu miru.
Težava je v tem, da je nam staršem težko vztrajati, ker otroci zelo hitro po spremembi izrazijo neugodje, ko morajo izstopiti iz nekega užitka, mi pa mislimo, da oni potem preveč trpijo. Ampak to ni res. Otrok se mora naučiti premagovati takšne situacije, seveda svojim letom primerno. Ko se to nauči, pomeni, da postaja bolj samostojen, suveren in samozavesten. Zjutraj, ko mu boste rekli: Včeraj si pa sam zaspal! To je tvoj novi dosežek! se bo njemu zdelo fino, vesel bo srečen. Tudi mali otroci imajo občutke, da so nekaj premegali, zmagali..., ki so nujno potrebni za razvoj lastne podobe.

Je pa zgoraj še veliko odgovorov, izkušenj drugih staršev, ki vam jih priporočam v branje.

Pa lahko noč :)
Citiraj
Pikapolonica12
Pozdravljeni,

prosila bi vas za nasvet pri uspavanju 14 mesecnega sina. Zvecer imamo vecerno rutino, kopanje vecerja in spanje. Do sestega meseca sm dojila in takrat je zaspal zvecer ob dojenju, od sestega meseca dalje ga uspavam tako da ga nosim. Povprecno zaspi v pol ure, vcasih prej, vcasih potrebuje malo delj casa. Problem pa je da je vedno vecji in tezji in tako ne bo slo vec dolgo, saj so se mi ze pojavile tezave s hrbtenico . Cez dan zaspi sam v svoji posteljici, prizgem mu uspavanko, polozim v posteljo in odidem iz sobe. Nekaj casa se igra z plisastimi igrackami v posteljici in nato zaspi. Ne razumem zakaj enaka rutina ne zaleze zvecer, ko sem poskusla je zacel po nekaj casa skakati po posteljici, dokler se ni utrudil in zacel jokati, nato sem ga vzela v narocje, kjer je po petih minutah zaspal. Ko ga odlozim v njegovo posteljico navadnpo spi celo noc. Naj omenim, da nima od 11ega meseca niti dude niti flaske, sam jih je zacel zavracati. Prosila bi vas za nasvet kako uspesno narediti premik iz mojega narocja v samostojno uspavanje.
Najlepsa hvala za odgovor :) .
Citiraj
skrb in sonce
Pozdravljena Eclipse,
sama sem bila zelo prestrašena kot otrok. Enkrat me je prestrašil parkelj in to tako močno, stara sem bila ravno 8 let, da pol leta nisem upala sama na stranišče. Iz dnevne sobe do stranišča ( 2,5 m) nisem upala sama, kaj šele, da bi v zaprti sobi, pa čeprav bi bili vsi ostali v sosednji sobi, nisem vzdržala niti 2 sekundi ne. Po bloku se tekala, ko sem prišla domov se hitro zaklenila, spet strah,strah,strah,...Imela sem to srečo, da me je mami jemala skrajno resno in mi VEDNO ustregla, čeprav ji je bilo nesmiselno,...Meni pa je toliko pomenilo, da je šla z mano lulat. Ponoči smo skupaj spali, v isti sobi jaz mama in brat. Težko si predstavljam kako močno bi jokala, če bi morala biti zvečer sama v sobi-tudi pri odprtih vratih in prižgani luči. V glavnem vse je minilo,..In sem mami nadvse hvaležna. Njej se je to zdelo popolnoma normalno. Ona reče: "Ja, če pa te je bilo strah, kako ti le nebi ustregla." Zdaj ko imam sama otroka (2), preden starejši (4 leta) zaspi vedno narediva zaščito pred vsem "grdim" in to po metodi philis kristal - zaščitni simboli (delava svetlobno žogo) in zmoliva angelček moj - potem zaspi, iz sobe grem šele ko zaspi, če on tako želi,... Če bi kot otrok že vedela za te zaščitne simbole bi mi bilo dosti,dosti,dosti lažje. Preberite knjige od Philis Kristal-splača se. Lp
Citiraj
Leonida_Mrgole
Spoštovani!

K samostojnosti otrok sodi tudi samostojno spanje.
Verjamem, da je ta večerni čas nek vajin skupni obred in da vam veliko pomeni, vendar je to, da vaša hči zaspi sama, nujno za njeno starost.
Seveda je treba njene strahove pomiriti, ampak tudi tukaj je čas, da se to začne učiti sama. Svetovala bi vam, da že v začetku ostane sama v postelji, vi jo pospremite, se z njo malo pogovorite, kaj se ji je ta dan lepega zgodilo, česa se veseli jutri.... Potem ji poveste, da boste v drugem prostoru in da lahko zaspi sama, da je dovolj velika... Če bo klicala in imela težave, ji ves čas sporočate, tukaj sem, vse je OK.
Obe sta navajeni, da zaspita skupaj in sprememba povzroča nelagodje, po drugi strani pa sigurno pri vaši hčeri narašča potreba po samostojnosti, po lastnem prostoru, intimnosti... to da ima nekaj sama zase. Počasi bo prišla v puberteto in če svojih potreb ne bo mogla zadovoljiti na varen način, se bo začela upirati.
Potem so tukaj še vprašanja za vas: Kaj so vaši strahovi, da še vedno spite skupaj z njo? Kako ste vi odraščala, ko ste bila majhna? Kje je tukaj vloga očeta vaše hčere, če je...?

Priporočam vam obisk te delavnice, kjer se učimo varnega odziva in učenja samostojnosti otrok. Na ta način se boste lepo pripravila na obdobje, ki prihaja:
http://www.vezal.si/2015/08/uspesna-kom ... stniki-15/

in knjigo, katere podatke najdete spodaj v podpisu. Knjiga govori o potrebah odraščajočih otrok in kako te potrebe zadovoljiti, da hkrati držimo čvrste meje.
Citiraj
Eclipse
Spostovani,
Moja 8 letnica je sicer zelo obcutljiva in navezna name. Od majhnega hodim z njo spat in obema to odgovarja.
Sedaj pa se je pojavila tezava in ze 24 sni nikakor zvecer ne zaspi. V postelji je ob 21.30 in ne zaspi cca 1h oz 1,5h. Ves cas se premetava, praska, ji je vroce, ji je slabo, govori da jo jw blazno strah nekega lika iz risanke (risanko je gledala v kinu), boji se da po prisel in ji nekaj naredil. Pravi da se boji zaspati ker ima vedno grozne sanje. Drzi se me kot klop, saj seveda lezim z njo. Z njo se pogovarjam o njenih straho ih, ji razlagam da to ni mogoce in da se vsi otroci bojijo in da sem sama kot otrok imela grde sanje ter da vse s casom mine. Zadnjih nekaj dni pa enostavno po 1h njenega premetavanja ne morem vec lezati v postelji in vstanem. Seveda ona takoj trzne, zacne stokat in jokat kako jo ne strah in zacne moledovati ampak enostavno mi je dovolj. Z ostrim glasom ji recem da ne zelim na tak nacin lezati/spati z njo in da bom sicer v njeni blizini likala ona pa mira takoj zaspati. Potem ona se joka in me klice takoj ko zaslisi da neredim dva koraka in moleduje ampak jaz ji odgovorim da mora zapreti oci in takoj zaspati. Povem ji da jo imam rada in jo cuvam.
Naj povem da zjutraj ne spi dolgo, zbudi se ponavadi po 9h spanja. Cez dan se mi zdi pogosto utrujena in razdrazljiva.
Moje vprasanje je ali delam prav, ko vstanem iz postelje po enournem neuspelem uspavanju in zahtevam da sama zaspi. Vem da zvecer vsi nepredwlani strahovi pridejo na plano ampak ne vem kje je meja.
Prosim z nasvet
Citiraj
Leonida_Mrgole
Spoštovani,

Dopusti so precej podaljšali moj odziv in sedaj je verjetno že vse precej drugače.
Spremembe so huda reč,tako za nas odrasle, kaj šele za otroke. Vaš malček dude verjetno ni pogrešal, ker jo je na nek način imel (z odrezanim cucljem), zato tudi ni znal povedati, kaj mu manjka.
Tudi sama bi vztrajala pri starem ritualu spanja in verjamem, da bi se otrok temu privadil. Tako tudi upam, da se je zadeva uredila.

Lep pozdrav,
Citiraj

Da bi preprečili avtomatsko oddajo sporočila/registracijo, prosimo dokažite, da niste robot z uporabo Google reCAPTCHA storitve.