Med.Over.Net

Odgovori: Malo mojega razmišljanja

Pregled teme
MilenaŠ
Spoštovani,

Bivanje v varni hiši je omejeno na največ eno leto. Najprej se sklene za en mesec in na prošnjo ženske se nato podaljšuje vendar za vsako prošnjo največ do treh mesecev. Podaljšuje se različno glede na situacijo vsake ženske posebej.
Stike med otrokom in staršema je najhitreje možno urediti z dogovorom med obema staršema na CSD. Če to ni možno, je potrebno vložiti tožbo za dodelitev otroka, stike in preživnino na sodišče. Kot oče imate enake pravice kot mama.
Iz mojega dosedanjega dela z ženskami, ki doživljajo nasilja in po odhodu ženske v varno hišo, vidim eno največjih težav v tem, da je partnerski odnos med partnerjema zelo porušen, med njima ni prave konstruktivne komunikacije, ne zmoreta se niti ob pomoči strokovnih delavcev dogovoriti za stike, ker je med njima ogromno obtoževanj, zamer, iskanja krivca kdo je kaj naredil oz. ni in podobno. Partnerja zelo težko ali pa sploh ne zmoreta razmejita partnerskega in starševskega odnosa in prav to je največkrat ovira, da ne pride hitreje do stikov otrok z drugim partnerjem.
Varno hišo ženska lahko zapusti pred iztekom pogodbe. O njenem odhodu vedno obvestimo pristojni CSD.

Lepo pozdravljeni
Citiraj
Mateja D.
Spoštovani, pod temo Obisk v varni hiši, sem ravno pred kratkim odgovarjala na zelo podobno vprašanje kot je vaše, tako da vam predlagam, da si preberete moj tamkajšnji odgovor. Dodajam še, da je čas bivanja v varni hiši do enega leta. Tako kot obvestimo pristojni CSD o prihodu uporabnice v hišo, jih obvestimo tudi o odhodu, tako da ima CSD podatke, kje se nahaja mamica z otroki.
Ne razumem, kaj je narobe, če je doživljala psihično nasilje in ni imela kam iti, ter je prišla v varno hišo? Saj to je namen varne hiše.
Lahko si predstavljam, da ste prepričani, da ni doživljala nobenega nasilja iz vaše strani. Ljudje različno vidimo situacije in jih doživljamo. Včasih je tudi težko priznati, da smo kaj naredili, za kar nam je potem žal ali pa smo prepričanja, da nekaj ni nasilje, kar za drugega je. Ne vem, kako je v vašem primeru, hočem samo reči, da so velikokrat partnerji naših uporabnic prepričani, da niso izvajali nič nasilja, medtem, ko ti je iz pripovedovanja ženske zelo hitro jasno, da ga je doživljala.
Upam, da bosta v prihodnosti uspela bolj uspešno komunicirati kot sta do sedaj, ker bosta slej ko prej prišla v stik, ker imata skupnega otroka. Ne glede na to, kaj ste prepričani, kdo je kriv za nastalo situacijo, kdo komu dela krivico, je zelo dobro v času ločitve, posebej, če je ta tako imenovana grda ločitev, oditi kam na svetovalni pogovor, da se malo razbremenimo, da vidimo tudi drug pogled na situacijo in da vidimo nove rešitve. Otroci so strašno občutljivi senzorji, ki zaznavajo vsa občutja, razmerja med svojimi starši, bodisi so ti poročeni ali ločene. Jaz bi se na vašem mestu v vsaj enaki meri, kot se sprašujete kje je in kdaj jo boste videli, spraševala tudi kako ji lahko v čim večji meri olajšam ločitev. Upam, da me pravilno razumete.

Lep pozdrav,

Mateja
Citiraj
Ljubljana 11
Lep pozdrav!
Zanima me sledeče- sem oče majhne punčke, ki jo je mati po najinem razpadu zveze vzela s seboj v varno hišo. Kot razlog je navedla psihično nasilje. Zanima me koliko časa okvirno ji sedaj ta hiša omogoča bivanje in kaj se zgodi, če se ugotovi da tega nasilja ni bilo? Moje mnenje je da ni imela kam iti in se je zatekla v varno hišo. Na podlagi njenih izjav ne morem do otroka oziroma nimam stikov z njim, CSD pa tudi ne vzpodbuja stikov z otrokom. Kdo od pristojnih preverja ali je tu nasilje sploh prisotno (razen policije)? Sumim tudi da prijava sploh ni bila podana, saj je od tega minilo že dva meseca, pa me še nihče od pristojnih za to ni kontaktiral. Prebral sem tudi da lahko oseba zapusti varno hišo kadarkoli-to drži? V tem primeru ima mati otroka lahko pri sebi brez da bi oče sploh vedel kje ta otrok je.
Citiraj
Mateja D.
Večkrat me kdo, s katerim se pogovarjam, vpraša in to z vsem začudenjem , ki ga premore, da kako to, da ženska ne odide takoj, ko jo moški udari, ko jo začne pretepati, žaliti,.... Prav tako se veliko ljudi razjezi, ko mi pripovedujejo o kakšni ženski, ki jo poznajo, ki odhaja od nasilneža in se vedno znova vrača k njemu. Sprašujejo me, kaj je narobe s temi ženskami. Ko me kdo kaj takega vpraša, vzdihnem in rečem: „Odgovor ni instanten, ni tako preprost, kot bi si mogoče želeli slišati. Potrebovala bi kar nekaj časa, da razložim.“ Nasilje, odnosi v nasilju, žrtvino doživljanja sveta, lastnosti žrtev nasilja,.. vse to je specifično, kompleksno.
Z vami bi rada „poklepetala“ o enem od elementov, ki po moji oceni veliko pripomore, da ženske ne odidejo iz nasilnega odnosa. Prepričana sem, da ženske, ki ostajajo v nasilnem odnosu, zase verjamejo, da si zaslužijo udarce, da verjamejo nasilnežem, ki jim pravijo, da so slabe, da so nevredne, nesposobne,.. Vzrok, da to verjamejo, pa je v njihovi slabi samopodi. Slaba samopodoba pa je zelo zakoreninjena zadeva, katere korenine se zarežejo globoko v meso, celo v kosti....
Če ženska ni sposobna zapustiti nasilnega odnosa, je ena od poti, da bo nekoč zmogla oditi, tudi vzpostavljanje pozitivnega odnosa do sebe oz. vzljubiti samo sebe tako kot je. Bodisi da to doseže sama ali s pomočjo drugih. Prepričanje žensk, da niso dovolj lepe, dovolj pametne, dovolj spretne, dovolj dobre mame, dovolj dobre gospodinje, premalo privlačne, preveč nerodne, preveč prestrašene in še in še....( prepričana sem, da se vseh negativnih podob o sebi niti ne zavedajo) je potrebno zamenjati s prepričanjem, da so čudovite ženske, z napakami tako kot mi vsi, da so čudovite na svoj način, da so vredne ljubezni,da si jo zaslužijo ljubezen že samo zaradi tega, ker obstajajo, da si zmorejo reči: „Rada se imam, čeprav sem nepopolna.“
Tako da mogoče, ko boste naslednjič, govorili z žensko, za katero veste, da doživlja nasilje in za katero veste, da še nima moči, da bi iz nasilja odšla, da ni edini stavek, ki ji ga boste izrekli: „Ja pa naredi že nekaj in pojdi od njega. “ Ampak, da ji boste mogoče tudi rekli, da jo občudujete, ker je tako močna, ker zdrži vso to napetost, da jo občudujete, da kljub vsemu stresu tako dobro zmore postoriti to in to in to... ali kaj podobnega. In da ji boste dejali, da ste ji pripravljeni pomagati pri odhodu od nasilneža, ko bo pripravljena na odhod, ker ne dvomite vanjo in v njeno moč, da bo to sposobna narediti. Vsekakor pa je zelo zaželeno, da pokličete na pristojni CSD in jih, lahko tudi anonimno, obvestite, da ta in ta gospa doživlja nasilje.
Vsem ženskam, ki doživljate nasilje in to berete, pa vam bi rada rekla, da ne dvomim, da ste čudovite ženske, ne glede na to kaj doživljate in kakšne so vaše napake in pomanjkljivosti in da si ne zaslužite udarcev, poniževanj, sramotenja, groženj,...

Čim več ljubezni vsem.

Mateja Debeljak
Citiraj
 
Opozorilo: Ta tema je že več kot dva meseca neaktivna. Ste prepričani, da želite nadaljevati razpravo?

Da bi preprečili avtomatsko oddajo sporočila/registracijo, prosimo dokažite, da niste robot z uporabo Google reCAPTCHA storitve.