Forum.Over.Net

Odgovori: skupno skrbništvo..kaj kako ..posledice

Pregled teme
podpišem ja
lažete je napisal/a:
Jaz pa nisem zagovornica je napisal/a:
Ko sva se ločevala, je hotel nagajat. Za otroka prej ni skrbel, potem bi se šel deljeno skrbništvo ali pa bi enega otroka vzel, enega bi imela pa jaz. In sem mu kar lepo povedala, da naj si pod nosom obriše. Deljenega skrbništva ne bo in tudi otrok ne bom delila, ker ju imam preveč rada. Kako naj bi izbirala med njima? Tavelikega je hotel vzet, tamalo mi pustit. Ampak jaz sem ju takrat in tudi danes oboževala do konca. Oba, enako. Jasno sem mu povedala, da v kolikor bo sodišče prikimalo eni od teh idej, naj se pripravi, ker bo dobil oba. In mene za vrat.
No, ker se dejansko ni nikdar brigal zanju, tudi ko smo še živeli skupaj, mu je bila ta ''grožnja'' dovolj, da je dvignil tačke in jo pobrisal samo s svojo češpljo.
Nisem za skupno skrbništvo. Otrok po moje mora imeti pristan. Za moje pojme je le eden lahko tisti edini, pravi. V njem ima svoje skrivnosti, svoj svet... To je lahko, če v njem preživi dovolj časa.


Ni res! Najin otrok je imel pristan pri obeh, pri obeh je bil doma,spadal je k obema.Ampak seveda, za tako rešitev je potrebna velika ljubezen do otroka, taka prava, ne deklerativna, katere namen je le prizadet partnerja...

Vse, ki ste proti skupnem skrbništvu ste v bistvu samo zato, ker ste nesposobne preživeti ločitev, nesamozavestne in potrebujete občutek, da vas nekdo potrebuje (če vas je že partner skenslal), ne znate živet same.In uporabljate otroke za ščit.
Ve pa o tem, da imate otroke preveč rade....japajade.
Tole je napisano brutalno odkrito, ampak se podpišem. Po 4 letih skupnega skrbništva mislim, da je najinemu sinu tako dobro, ima 2 doma in nobene zmede. Zaradi službenih reči pa občasno zamenjamo dneve, včasih pa tudi na njegovo željo.
Citiraj
nagaja
kadar je vse idealno, se seveda da vse dogovoriti. ampak je to, zal, v zelo majhnem številu primerov.

tudi jaz sem mislila, da se bova z bivšim lepo dogovorila, kako bo s tamalim, pa se očitno ne bo dalo. najprej se je strinjal, da imam skrbništvo za otroka jaz. potem pa se je odločil, da ga bo zahteval on, ker sem ga zaj..., ker mi ne bo dal niti evra, aja, no, pa zdi se mu, da ima otrok pri njem boljše pogoje. nagajat pa noce.

on ima deljen delavnik in dela vsak dan do pol 7h. vmes ima sicer 3 ure frej, ampak ni do sedaj niti enkrat sel v tem času po otroka. ko sva se prvič sprla, me je ob 7h zjutraj z otrokom vret postavil na cesto, februarja, ko je bilo vsaj okrog nule, ali manj. pa se mnogo je bilo situacij, kjer se ni ravno izkazal.

sama mu nic ne zamerim. niti mu ne mislim preprecevat stikov, ker je cisto dober oce in mali ga ima rad.. poleg tega se zavedam, da otrok potrebuje oba starša. bi si pa želela imeti skrbništvo, ker ga poznam in vem, kako maščevalen je lahko.

morda bi skupno skrbništvo prišlo v poštev.. vendar se mi zdi trapasto, da bi bil mali vsak dan pri babici 4 ure, namesto z mano....
Citiraj
Vilina*
lažete je napisal/a:
Jaz pa nisem zagovornica je napisal/a:
Ko sva se ločevala, je hotel nagajat. Za otroka prej ni skrbel, potem bi se šel deljeno skrbništvo ali pa bi enega otroka vzel, enega bi imela pa jaz. In sem mu kar lepo povedala, da naj si pod nosom obriše. Deljenega skrbništva ne bo in tudi otrok ne bom delila, ker ju imam preveč rada. Kako naj bi izbirala med njima? Tavelikega je hotel vzet, tamalo mi pustit. Ampak jaz sem ju takrat in tudi danes oboževala do konca. Oba, enako. Jasno sem mu povedala, da v kolikor bo sodišče prikimalo eni od teh idej, naj se pripravi, ker bo dobil oba. In mene za vrat.
No, ker se dejansko ni nikdar brigal zanju, tudi ko smo še živeli skupaj, mu je bila ta ''grožnja'' dovolj, da je dvignil tačke in jo pobrisal samo s svojo češpljo.
Nisem za skupno skrbništvo. Otrok po moje mora imeti pristan. Za moje pojme je le eden lahko tisti edini, pravi. V njem ima svoje skrivnosti, svoj svet... To je lahko, če v njem preživi dovolj časa.


Ni res! Najin otrok je imel pristan pri obeh, pri obeh je bil doma,spadal je k obema.Ampak seveda, za tako rešitev je potrebna velika ljubezen do otroka, taka prava, ne deklerativna, katere namen je le prizadet partnerja...

Vse, ki ste proti skupnem skrbništvu ste v bistvu samo zato, ker ste nesposobne preživeti ločitev, nesamozavestne in potrebujete občutek, da vas nekdo potrebuje (če vas je že partner skenslal), ne znate živet same.In uporabljate otroke za ščit.
Ve pa o tem, da imate otroke preveč rade....japajade.
Absolutno NI RES! Preberite si malo strokovno literaturo o skupnem skrbništvu in kaj to v resnici je - način, ki ga slovenski CSD prodaja kot suho zlato NI SKUPNO SKRBNIŠTVO. Sploh pa je zadnji odstavek eno posploševanje in nikakor ne velja!
Žal je sicer res, da veliko žensk ob ločitvi nagaja bivšemu partnerju tako, da ne dovoli stikov z otroki in to absolutno ni prav.
Nikakor pa ne drži, da smo vse, ki smo proti skupnemu skrbništvu, nesamozavestne in podobno. Gre za kompleksno situacijo, kjer je treba poznati vse člane družine, ki razpada in se šele potem odločiti, kako bodo živeli po ločitvi. In ne obstaja ena oblika, ki bi bila najboljša za vse.

Skupno skrbništvo se je razvilo v Skandinaviji in pomeni, da otrok po ločitvi ostane doma, starša pa sta tista, ki se selita in izmenjujeta - TO je PRAVO SKUPNO SKRBNIŠTVO! Zakaj se tega ne gremo v Sloveniji (vsaj jaz nobenega ne poznam, ki bi imel tako urejeno)? Ker se staršem ne da seliti, ker je to naporno in povzroča stres. Zakaj mislite, da je pri otrocih kaj drugače??
Citiraj
res dogovor
Če ne more sam skrbeti za otroke (objektivne okoliščine) in bi v skrb vpregel mamo in sestro, je to jasen znak za CSD, naj te nikar ne prepričujejo, s tem narediš več škode kot koristi. Na Zahodu te reči že opuščajo.
Sem bila partnerka moškega, ki je imel skupno skrbništvo in vem, o čem govorim. Za otroka sem skrbela - takrat, ko je bil uradno pri njem - vsaj v 80% jaz. Ko sva se razšla midva (druga zgdoba), mi je bilo najtežje zaradi otroka, naj se še tako čudno sliši. No, ko mene ni bilo več, se je potem tudi skupno skrbništvo nehalo, ker mu preprosto ni zneslo. TAko da res razmisli.
pa še trije otroci - majkemi, to je res štala, če jih tedensko seliš gor in dol.
In seveda so stroški skorajda enaki, kot če ste skupaj. Kerpotem pač rabijo vse dvojno - dvojni računalnik, dvojno kolo, dvojna oblačila itd.

Za tisto mamo, ki ima otroka, stara 14 in 17 let: otroci se pri teh letih prav gotovo ne bodo selili. Ker imajo doma svojo sobo (svojo svobodo), računalnik, prijatelje. Brez zveze, morda bo klapalo kakšno leto, maksimum. Spremeni nazaj, če še lahko.
Citiraj
eeemmm
Meni bi bilo pa takrat, ko sta se starsa locla, velik lazje, ce bi prezivela en teden z enim drug teden z drugim, v primeru, da bi oba zivela v enem kraju. Ker pa sta bila oddaljena 1 uro, je bilo tezje, zato sem zivela 1 leto pri mami (vikende sem bila pri ocetu), po enem letu sem se selila k ocetu, kjer sem ostala do lani takega cajta. Mamo sem videla 1x mesecno, pa se to za kako urco.

Mislim, da se je fajn odlocit tud v prid otrokom, torej, kaj njim pase, ne gledat samo na stroske ipd...
Citiraj
gajsna neprij.
Miicka je napisal/a:
Ubogi otroči, ki morajo tovoriti vse tiste torbe od enega do drugega.

Skupno skrbništvo pride za moje pojme v poštev, če oba starša živita blizu, v isti občini ali vsaj blizu šole, da je čimmanj obremenitev za otroka, ko menjava okolje. Pri vama bo to polom, žal.
Pri skupnem skrbništvu ni edina opcija en teden pri materi in en pri očetu.Je polno variacij, le dogovor je potreben.
Citiraj
lažete
Jaz pa nisem zagovornica je napisal/a:
Ko sva se ločevala, je hotel nagajat. Za otroka prej ni skrbel, potem bi se šel deljeno skrbništvo ali pa bi enega otroka vzel, enega bi imela pa jaz. In sem mu kar lepo povedala, da naj si pod nosom obriše. Deljenega skrbništva ne bo in tudi otrok ne bom delila, ker ju imam preveč rada. Kako naj bi izbirala med njima? Tavelikega je hotel vzet, tamalo mi pustit. Ampak jaz sem ju takrat in tudi danes oboževala do konca. Oba, enako. Jasno sem mu povedala, da v kolikor bo sodišče prikimalo eni od teh idej, naj se pripravi, ker bo dobil oba. In mene za vrat.
No, ker se dejansko ni nikdar brigal zanju, tudi ko smo še živeli skupaj, mu je bila ta ''grožnja'' dovolj, da je dvignil tačke in jo pobrisal samo s svojo češpljo.
Nisem za skupno skrbništvo. Otrok po moje mora imeti pristan. Za moje pojme je le eden lahko tisti edini, pravi. V njem ima svoje skrivnosti, svoj svet... To je lahko, če v njem preživi dovolj časa.


Ni res! Najin otrok je imel pristan pri obeh, pri obeh je bil doma,spadal je k obema.Ampak seveda, za tako rešitev je potrebna velika ljubezen do otroka, taka prava, ne deklerativna, katere namen je le prizadet partnerja...

Vse, ki ste proti skupnem skrbništvu ste v bistvu samo zato, ker ste nesposobne preživeti ločitev, nesamozavestne in potrebujete občutek, da vas nekdo potrebuje (če vas je že partner skenslal), ne znate živet same.In uporabljate otroke za ščit.
Ve pa o tem, da imate otroke preveč rade....japajade.
Citiraj
moje izkušnje
Mi imamo skupno skrbništvo in smo ga dokaj uspešno prakticirali 6 let. Stanovanje sem kupila 5 minut vožnje stran od hiše, kjer smo prej živeli skupaj. Otroka sta se selila ob nedeljah in ni bil velik problem. Otroka stara 10 in 12 sta imela prav zaradi skupnega skrbništva oba starša enako časa in videla sta, da ju nobeden od staršev ni zapustil in tudi jaz sem imela malo miru, da sem si odpočila. Zdaj je od tega 7 let in bivši se je preselil na obrobje mesta, zato je hči večinoma pri meni, sin pa pri očetu, ker ga ta velika razdalje ne moti. Boste videli, da se bodo z leti otroci tako po svoje odločali, pomemben je občutek, da ju imata oba starša rada. Hči je še prej večkrat rekla, da je njej ta način menjave bolj všeč, kot pri njenih sošolkah, kjer ima skrbništvo mati.
Citiraj
Vilina*
[Vilina, to je pravzaprav edini znosni način, samo je treba imeti kanček zdrave pameti. Pri nas bi komot furali skupno skrbništvo, če bi bili gospod oče za to. Pa niso, ker je to vendarle rahlo naporno, imeti otroke na grbi. Lahko pride, kadar hoče, pokliče, vse je stvar dogovora, pa žal funkcionira bolj švoh. Mora biti obojestranski interes.[/quote]

Ja, zahteva zdravo pamet in vsaj na začetku, ko so čustva še zelo močna, malo potlačiti ego in zamere. Kot sem napisala, mi se sproti dogovarjamo in super funkcionira. Celo tako je, da oče sedaj veliko več časa preživi s hčerko, kot ga je prej, ko smo bili še skupaj.
Citiraj
Miicka
Ubogi otroči, ki morajo tovoriti vse tiste torbe od enega do drugega.

Skupno skrbništvo pride za moje pojme v poštev, če oba starša živita blizu, v isti občini ali vsaj blizu šole, da je čimmanj obremenitev za otroka, ko menjava okolje. Pri vama bo to polom, žal.
Citiraj
zagovornica
Meni se v konkretnem primeru zdi škoda, da se ne dogovorita: on ima zadrego zjutraj, ona verjetno popoldne ... Oče se bo z dela peljal mimo šole in vrtca in ne bo mogel po otroke (v tednu, ko so pri njej). A ne bi bilo idealno, da jih ona zjutraj v miru zbudi, se spedenajo in v miru odpravijo vsak na svoj konec, iz šole/vrtca jih gre pobrat oče in so dve, tri ure z njim, mama pa v miru iz službe, ne da ji je treba gledat na uro in izgubljat živce, če je kje kak zastoj.

Skupno skrbništvo en teden tu, en teden tam se mi zdi še najslabša varianta, ker se da zelo lepo pokombinirat in imajo otroci lepo tako rekoč vsakodnevne stike vsaj uro ali dve na dan z obema staršema (kar ni samoumevno niti pri poročenih parih).

Ja, in tudi ta samoumevnost ženskega skrbništva je prekletstvo za obe strani.

Vilina, to je pravzaprav edini znosni način, samo je treba imeti kanček zdrave pameti. Pri nas bi komot furali skupno skrbništvo, če bi bili gospod oče za to. Pa niso, ker je to vendarle rahlo naporno, imeti otroke na grbi. Lahko pride, kadar hoče, pokliče, vse je stvar dogovora, pa žal funkcionira bolj švoh. Mora biti obojestranski interes.
Citiraj
yanya
zahtevaj skrbništvo je napisal/a:
zahtevaj skrbništvo, sodišče bo itak upoštevalo tudi mnenje otrok.
Ja, ampak v tem primeru bo tudi določilo, da morata vsak drugi vikend obvezno k njemu. Kolikor mi je znano, otroci tu nimajo dosti besede. Moja dva pa tega na noben način nočeta. Pa lepo prosim, ne me zdaj napast, da sem manipulatorska mama, otroci niso slepi, opazijo zasvojenost s pornografijo in druge nelepe stvari, ampak ne bi rada vlekla tega na dan pred kakšnim sodiščem. Zato se mi zdi najbolje, da podpišemo skupno skrbništvo, v praksi pa to pomeni, da on obdrži denar, jaz pa zaščitim otroke. A si prav predstavljam?

Moram priznati, da se ga bojim in ga ne bi rada še dodatno izzivala s tožbo. Mi je naredil že ogromno škode, lahko je še več, ker je na in v takem položaju.
Citiraj
zakaj tko logično
nekajnebo je napisal/a:
Tu nekaj ne bo v redu s tvojo zgodbo. ne morete se dogovorit za skupno skrbništvo, s tem, da tebi to ni OK. za skupno skrbitvo se morata oba starša strinjat prostovoljno (pogoj), potem se naj bi načeloma ugotavljalo, ali to je/ni ok ... ker vzgoja bi morala biti enotna, ritem red tudi ... če tega ni, je zadeva zelo zelo v škodo otrok.

Zdaj, ali ti malo fingiraš ali pa so te prinesli okoli in si se strinjala s skupnim skrbništvom, čeprav ga nočeš. Če je tako, takoj nazaj na CSD in jasno povej, da se s skupnim skrbništvom ne strinjaš. Bodo morali urediti sestanek in dogovoriti drugačno obliko. Otroci bodo seveda šli k tebi, očetu se bodo dodelili redni stiki.

Tole CSD igračkanje je brez veze. neke novodobne fore bi radi vpejevali .., pomni, odločaš še vedno ti (in mož). Ne daj se. Ne sprejmi. In striktno ločuj in jim daj jasno vedeti, da ti se ločuješ in da ne misliš igrati varuško bivšemu možu ... pa da ne bi tudi sicer. Ko so otroci pri očetu, so pri njemu in naj nosi s tem vso skrb in odgovornost. Ne pa da boš ti še naprej špilala služkinjo in varuško, on se bo pa lepo imel. Tudi to jasno povej na CSD. Ko boš, mi verjemi, da bodo strune tud z njihove strani popolnoma drugače zapele.
In zakaj je tko logično v Sloveniji, da mama (avtomatično) dobi skrbništvo, oče pa stike? In se mora potem oče tožarit leta in leta, ker (kljub želji otrok) ne dobi skrbništva. In na koncu država (iz davkoplačevalskega denarja) plačuje še odškodnine za napačne in zakasnele odločitve ...
Citiraj
zahtevaj skrbništvo
yanya je napisal/a:
Midva sva pred razpravo na sodišču, otroka sta stara 14 in 17. Vloženo imava za sporazumno razvezo in skupno skrbništvo, ampak se mi zmeraj bolj zdi, da sem ga polomila, ker sem se strinjala, ker sem računala, da se bova sčasoma začela pogovarjat normalno, pa nič ne kaže. Bivši se nenapovedan sprehaja po mojem stanovanju, ne plačuje ničesar, zganja pa še zmeraj psihično nasilje tako kot pred razhodom. Otroka seveda vidita, kaj se dogaja, zato ga ne preneseta. Ves čas sta pri meni in nočeta k očetu.

Zato sem zdaj v dilemi - a naj ostane pri skupnem skrbništvu, s čimer sicer prevzamem vse stroške nase, ampak tudi zagotovim, da otrokoma na bo treba na silo k očetu ali naj zahtevam skrbništvo - in kako bi v tem primeru to izgledalo na sodišču?
zahtevaj skrbništvo, sodišče bo itak upoštevalo tudi mnenje otrok.
Citiraj
nekajnebo
moje mnenje je napisal/a:
nekajnebo je napisal/a:
Še enkrat ... ko gre za skupno skrbništvo, sploh ne gre vprašanje ali s strinjaš ali ne strinjaš, ker taka oblika je možna le kot obojestranska prostovoljna iniciativa za kaj takega. Ni, bi, ne bi. Tu je le ja ali ne. V treh mesecih pa lahko otroke (če so še zelo majhni) s tako obliko skrbništva fino zafuraš ... ker ti bo en teden A, on naslednji tedn B, spet ti x, potem on y ...a to se vam zdi v dobro otrok? Morda, ko so že večji, že na nek način izoblikovani, za majhne popolnoma škodljiva praksa. pa ne začet, kako poznate tisteg, ki ... posledice bodo vidne kasneje. v tujini to prakso (ki je že dalj časa prisotna) ravno zato opuščajo.
ah daj no, v treh mesecih pa res nič ne zafuraš, no


Veš, govorim iz prve roke ... ko sem se ločevala in kaj so doživljali moji oroci ... če se ti zdi to, da t i4 leten otrok začne ponoči hodit po hiši in lulat po tleh, pa ne spat po 2-3 uri na noč .... drugi 3 leten začne trgat obnohno kožico do krvi, tretji sv krikih zbujat vsako noč ... ok, potem naj bo po tvoje. Pa ni z bivšim nič kaj posebnega bilo narobe, le ni jim bil toliko "blizu", z njimi, ne vem pač kaj in bili so otroci premajhni za tako podajanje ... pa sploh ni šlo za skupno skrbništvo (ker kot pravim, nisem bila za), je šlo kar tako na horuk trganje otrk od doma, iz edinega bivališča, ki ga je poznal ... in ko so prvič prespale pri njemu, se je začelo ... bilo bi drugače, če bi se zadeva speljala postopoma.
Citiraj
yanya
Midva sva pred razpravo na sodišču, otroka sta stara 14 in 17. Vloženo imava za sporazumno razvezo in skupno skrbništvo, ampak se mi zmeraj bolj zdi, da sem ga polomila, ker sem se strinjala, ker sem računala, da se bova sčasoma začela pogovarjat normalno, pa nič ne kaže. Bivši se nenapovedan sprehaja po mojem stanovanju, ne plačuje ničesar, zganja pa še zmeraj psihično nasilje tako kot pred razhodom. Otroka seveda vidita, kaj se dogaja, zato ga ne preneseta. Ves čas sta pri meni in nočeta k očetu.

Zato sem zdaj v dilemi - a naj ostane pri skupnem skrbništvu, s čimer sicer prevzamem vse stroške nase, ampak tudi zagotovim, da otrokoma na bo treba na silo k očetu ali naj zahtevam skrbništvo - in kako bi v tem primeru to izgledalo na sodišču?
Citiraj
Vilina*
Sama sem bila v taki situaciji 4 leta nazaj. Midva sva se lepo dogovorila, da je skrbništvo moje in določila stike, z dogovorom sva prišla na CSD, tam pa se je začelo - na vsak način so me hoteli prepričati v skupno skrbništvo. Nisem se dala in nisem pristala, ker resnično menim, da to NI DOBRO za otroka. Otrok mora vedeti, kje je njegov dom. Tamala je, kljub ločitvi, srečen otrok, uspešna v šoli in še vedno ima oba starša. Midva sva se dogovorila, da se bova absolutno prilagajal hčerki in to tudi uspešno prakticirava. Stike imava sicer določene na papirju - vsak drugi vikend pri očetu in 1x do 2x med tednom. Pa se jih ne drživa kot pijanec plota ampak upoštevava želje hčerke, kolikor se pač da. Zadnje leto hči med tednom ne prespi več pri očetu, ker je sama povedala, da ji bolj ustreza, da je doma (pri meni), ker ima že kar precej dela s šolo in se tako lažje oragnizira. Jo pa zato med tednom kdaj oče pelje na trenenig in iz njega in sta takrat skupaj. Tudi za počitnice in dopuste se sproti dogovarjamo in smo vsi srečni in zadovoljni.
Ko sem se ločevala, je bila hči v 1. razredu in sva ji tako, kot sem zgoraj napisala, pojasnila in se je strinjala. Zdaj je že večja (5. razred) in sem jo ravno zadnjič spraševala, kaj si misli o skupnem skrbništvu (in sem ji ga predstavila točno tako, kot si ga predstavljajo na slovenskih CSD - 1 teden pri mami in 1 teden pri očetu) in je rekla, da ji to ne bi bilo všeč in da je zadovoljna tako, kot imamo.
Citiraj
takole gre...
Kolega se je ob ločitvi zagrebel za skupno skrbništvo. Njegova bivša se je nekako strinjala. In frajer je otroka lepo navesil svojim staršem, sam pa veselo žural kot prej. Stara starša dolgo tako nista zmogla, zato je kmalu dobila polno skrbništvo mati otrok.
Citiraj
moje mnenje
nekajnebo je napisal/a:
Še enkrat ... ko gre za skupno skrbništvo, sploh ne gre vprašanje ali s strinjaš ali ne strinjaš, ker taka oblika je možna le kot obojestranska prostovoljna iniciativa za kaj takega. Ni, bi, ne bi. Tu je le ja ali ne. V treh mesecih pa lahko otroke (če so še zelo majhni) s tako obliko skrbništva fino zafuraš ... ker ti bo en teden A, on naslednji tedn B, spet ti x, potem on y ...a to se vam zdi v dobro otrok? Morda, ko so že večji, že na nek način izoblikovani, za majhne popolnoma škodljiva praksa. pa ne začet, kako poznate tisteg, ki ... posledice bodo vidne kasneje. v tujini to prakso (ki je že dalj časa prisotna) ravno zato opuščajo.
ah daj no, v treh mesecih pa res nič ne zafuraš, no
Citiraj
nekajnebo
Še enkrat ... ko gre za skupno skrbništvo, sploh ne gre vprašanje ali s strinjaš ali ne strinjaš, ker taka oblika je možna le kot obojestranska prostovoljna iniciativa za kaj takega. Ni, bi, ne bi. Tu je le ja ali ne. V treh mesecih pa lahko otroke (če so še zelo majhni) s tako obliko skrbništva fino zafuraš ... ker ti bo en teden A, on naslednji tedn B, spet ti x, potem on y ...a to se vam zdi v dobro otrok? Morda, ko so že večji, že na nek način izoblikovani, za majhne popolnoma škodljiva praksa. pa ne začet, kako poznate tisteg, ki ... posledice bodo vidne kasneje. v tujini to prakso (ki je že dalj časa prisotna) ravno zato opuščajo.
Citiraj
 
Opozorilo: Ta tema je že več kot dva meseca neaktivna. Ste prepričani, da želite nadaljevati razpravo?

Da bi preprečili avtomatsko oddajo sporočila/registracijo, prosimo dokažite, da niste robot z uporabo Google reCAPTCHA storitve.